19.7 C
Ljubljana
petek, 13 junija, 2025

(TRIBUNA) Histerični politični aktivisti

Piše: mag. Tadej Ian

Kdo dandanes na Zahodu ne pozna političnega aktivizma? Histerični levi politični aktivisti zahtevajo, da nehamo uporabljati nafto, pozabimo vso zahodno tradicijo ali uvedemo socializem oz. druge samodestruktivne neumnosti, ki bi uničile našo civilizacijo. Nekateri slovenski levi politični aktivisti na lestvici zahodne neumnosti/norosti kotirajo zelo visoko.

Politični aktivizem oz. bolje rečeno politična akcija je v razvoju zahodne civilizacije odigrala veliko in zelo pomembno vlogo. Politični aktivizem sam po sebi torej sploh ni negativen pojav. Družbe, ki zelo stagnirajo in se le počasi razvijajo, potrebujejo dinamiko oz. akcijo. To sprožijo pogumni posamezniki, ki so pronicljivi in vidijo, da so potrebne politične spremembe, da bi vsi skupaj prišli do prepotrebnega napredka, ki bo izboljšal življenje vseh v družbi. Taki posamezniki se izpostavijo, pogosto s hudimi posledicami zase osebno.

Kako se je politični aktivizem na Zahodu izrodil

Nedvomno je, da so hiter razvoj Zahoda v obdobju po srednjem veku omogočili prav politični aktivisti. Eden najbolj markantnih je bil denimo Krištof Kolumb, saj je bila odločitev, da se tri ladje leta 1492 odpravijo proti zahodu, proti neodkriti Ameriki torej, v tistem času predvsem politična odločitev, ker so takrat ljudje verjeli, da je na zahodu konec sveta oz. nič. Toda v današnjem času se je zahodni politični aktivizem izrodil. Vse od francoske revolucije je Zahod nemiren, turbulenten in vse manj stabilen, kar se je močno izrazilo že v 20. stoletju, a še bolj v 21. stoletju. Namesto da bi Zahod v miru in počasi predeloval meščansko francosko revolucijo, se v zadnjih 250 letih ves čas vrstijo novi (beri: nori) revolucionarji, ki bi družbene procese ves čas reformirali in radikalizirali.

S pojavom hipijevskega gibanja v 60. letih 20. stoletja je Zahod doživel največji udarec, saj je politični aktivizem v obliki uporništva postal življenjski slog in samemu sebi namen. Hipiji so odrasli in zdaj že ostareli, a vzgojili so generacijo sinov in hčera, ki so postali prostočasni politični aktivisti in revolucionarji po potrebi, torej so svoj destruktivni življenjski slog neposrečeno vtisnili v svoje otroke in ti so ga prenašali po generacijski liniji naprej. Zahod je zajel kaos norega in neumnega političnega aktivizma, v katerem zdaj sodeluje že več generacij.

Način delovanja političnega aktivizma

Temeljna značilnost vsakega političnega aktivista je osredotočenje v smeri cilja. Politični aktivist je namerno enostranski (s samo eno agendo) in ne upošteva sveta kot kompleksne realnosti oz. celote. Tako mora delovati, saj mora ves svoj potencial usmeriti v eno zadevo, zanemariti širšo sliko, biti nepravičen, neusmiljen itd., ker je vse to potrebno za dosego njegovega političnega cilja. Če je njegov cilj plemenit, je to smiselno, saj bo politični preboj, ki ga bo dosegel, omogočil napredek in boljše življenje za vse. Ko bo izveden preboj, bo lahko prišlo do umiritve, upoštevanja kompleksne realnosti, prilagoditvenih ukrepov, pravičnosti itd., kar bo prineslo stabilizacijo situacije, ampak na višji ravni, ki jo je omogočil politični preboj.

Če pa je politični cilj skupnosti škodljiv in bo prinesel družbi nazadovanje oz. poslabšanje situacije z nižjo blaginjo vseh oz. je cilj protirazvojno naravnan, politični aktivizem ni nič drugega kot relativno nadzorovano usmerjanje v kaos in razkroj družbe. In prav to se danes dogaja na Zahodu z delovanjem levih političnih aktivistov, ki skušajo uveljaviti radikalni destruktivni ekologizem v smeri reševanja planeta, ki bo močno ogrozil (oz. že ogroža) zahodno gospodarstvo; militantni feminizem, ki bo na Zahodu do konca porušil sedaj že zelo majava razmerja med spoloma; prenos vrednot LGBT+ na celotno družbo, kar bo do konca zmedlo mlade in prihodnje zahodne generacije; demokratični socializem, ki bo onemogočil možnost zahodnega napredka in dokončno zrušil zahodno gospodarstvo; in ideologijo »bele krivde«, ki bo uničila zahodno tradicijo in ustvarila podložniški odnos zahodne kulture do nezahodnih kultur. Morebitni dodatni razmah in politični uspehi levih političnih aktivizmov bodo nedvomno pripeljali do padca zahodne civilizacije.

Levi politični aktivizem je Zahodu nevaren

Kolikor je v preteklosti veljalo, da je politična akcija naprednih posameznikov koristna, saj je za napredek civilizacije odločilno, da se pojavijo in izstopijo posamezniki, ki s svojim delovanjem in odličnostjo odkrivajo nove družbene vzorce in metodologije, ki pripomorejo k rasti civilizacije in njenemu napredku, danes velja ravno obratno, saj neumni in nori zahodni politični aktivisti, ki jih poganjajo predvsem leve ideologije, dejansko rušijo in razkrajajo zahodno civilizacijo. Predstavniki zahodnega političnega aktivizma ne razumejo oz. v celoti ignorirajo dejstvo, da na svetu nismo sami, ampak da v večpolnem mednarodnem prostoru, katerega pojav je posledica pešanja moči zahodne civilizacije, obstajajo tudi druge civilizacijske entitete, kot sta kitajska in islamska, katerih številni pripadniki opazujejo divjanje levih zahodnih aktivistov z gnusom in s prezirom ter še krepijo svoje globoko zakoreninjeno mišljenje, da je z Zahodom nekaj ekstremno narobe. Druge civilizacijske entitete, ki niso bile prav nikoli navdušene na Zahodom, ki se kot vodilna svetovna civilizacija vtika v njihovo delovanje in razvoj, čakajo, da se šibkost Zahoda poveča, saj v tem vidijo priložnost, da Zahod premagajo enkrat za vselej in se znebijo njegovega (zanje) motečega vpliva. Levi zahodni aktivisti v tem smislu delujejo kot nezahodna peta kolona, čeprav bi v primeru okupacije Zahoda s strani tuje civilizacijske entitete ta najprej opravila prav z njimi.

Blišč in beda slovenskega kolesariata

Levi politični aktivizem je zasijal v vsej svoji moči v času zadnje Janševe vlade med epidemijo covida-19. Takoj ko je Janševa vlada začela z delom, so slovenski levi politični aktivisti začeli s pouličnimi aktivnostmi. Ker je bila zaradi ukrepov proti epidemiji v veljavi prepoved zbiranja, so se v Ljubljani vozili in protestirali s kolesi v gručah, kar je postal njihov zaščitni znak. Pri slovenskem kolesariatu se dobro vidi omejenost oz. neumnost levega političnega aktivizma. Oni namreč niso bili za nekaj, pač pa so bili proti nečemu – v tem konkretnem primeru proti temu, da bi vsaj kdaj imeli vlado, ki ne bi bila v celoti leva. Motilo jih je, ker je vlado vodila oz. v vladi bila stranka z desnega političnega pola, kar je nesmisel, saj je izmenjava oblasti v demokraciji nekaj najbolj normalnega in celo koristnega. Ko Janševe vlade ni bilo več, se je kolesariat zadovoljil, umiril in sedaj ni nobenih protestov več, pa čeprav sedanja vlada v primerjavi z zadnjo Janševo objektivno gledano in nazorno očitno dela ekstremno slabo.

Zato je slovenski kolesariat šolski primer modernega zahodnega levega aktivizma. Levi politični aktivisti, ki dandanes majejo celo zahodno civilizacijo, se namreč ne zavzemajo za nekaj, ampak so proti nečemu. Tudi pri pozitivnem političnem aktivizmu je brezpogojno potrebno rušenje starega, da bi se vzpostavilo nekaj novega, boljšega. Ampak moderni zahodni levi politični aktivizem samo ruši in razkraja, ne ustvarja pa nič novega, saj v tej smeri sploh nima rešitve, ker je njegov glavni cilj rušenje obstoječega. Levi politični aktivisti na Zahodu so tako na neki način na ravni majhnih trmastih otrok, ki nečesa nočejo, a sploh ne vedo, kaj hočejo. Moderni levi politični aktivizem na Zahodu je tipičen dokaz, da Zahod kolektivno izgublja pamet.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine