Svet Evrope bo v nedeljo z dnevom odprtih vrat obeležil 70. obletnico ustanovitve in 60. obletnico Evropskega sodišča za človekove pravice. Svet Evrope, najstarejša vseevropska mednarodna organizacija za varovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države, danes šteje 47 držav članic. Med njimi so tudi vse članice EU.
Svet Evrope, ki nima naddržavnih pristojnosti in ima sedež v Strasbourgu v Franciji, je pred 70 leti nastal iz želje ljudi in politike, da bi po stoletjih vojn in konfliktov v Evropi po koncu druge svetovne vojne našli način za trajni mir in preprečevanje novih konfliktov. Med politiki je bil v ospredju teh prizadevanj britanski premier Winston Churchill. Znan je njegov govor iz leta 1946 v Zürichu, ko se je zavzel za izgradnjo “Združenih držav Evrope”, piše na spletni strani Sveta Evrope (SE).
Ustanovljen je bil z Londonsko pogodbo, ki jo je 5. maja 1949 podpisalo 10 držav – Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Velika Britanija. Sledile so druge države, Slovenija je članica postala leta 1993.
Sedaj ima 47 članic z več kot 830 milijoni prebivalcev. Status opazovalke v Parlamentarni skupščini SE pa imajo Sveti sedež, ZDA, Kanada, Japonska in Mehika ter Izrael, kar izraža tudi globalen pomen organizacije.
Med glavnimi dosežki SE izpostavlja svojo pionirsko vlogo v boju proti odpravi smrtne kazni. Odprava te oblike kazni je že leta tudi predpogoj za članstvo v organizaciji. Njeni glavni dosežki so tudi krepitev človekovih pravic, boj proti rasizmu in diskriminaciji, ohranitev svobode izražanja in medijev, enakost med spoloma, zaščita pravic otrok, obramba kulturne raznolikosti, nadzor volitev, izobraževanje o človekovih pravicah in demokraciji ter zagotavljanje enakega dostopa do zdravil in zdravstvene oskrbe.
Najbolj prepoznaven je Svet Evrope na področju varovanja človekovih pravic, ki ga spodbuja z različnimi aktivnostmi in programi. Z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bila podpisana 4. novembra 1950 in je stopila v veljavo leta 1953, je bil postavljen temelj na področju zaščite človekovih pravic v Evropi. Zagotavlja preprečevanje mučenja, prizadevanje za enakost med spoloma, boj proti nestrpnosti, trgovini z ljudmi in rasizmu ter varstvo narodnih manjšin.
Na podlagi konvencije je 20. aprila 1959 v Strasbourgu začelo delovati Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki zagotavlja spoštovanje obveznosti, ki so jih prevzele države pogodbenice konvencije.
Od leta 1999 v Svetu Evrope deluje tudi komisar za človekove pravice, ki svetuje, analizira stanje v državah članicah ter ugotavlja morebitne pomanjkljivosti v zakonodaji in praksi na tem področju.
Svet Evrope ima tudi pomembno vlogo pri oblikovanju skupne evropske zakonodaje na vseh področjih svojega delovanja. Doslej je bilo sprejetih preko 220 konvencij in sporazumov, v okviru katerih so bili znotraj organizacije ustanovljeni redni kontrolni mehanizmi.
Ob 70-letnici v organizaciji poudarjajo, da kljub napredku, ki so ga dosegli, delo ni končano. “Današnji svet je zelo drugačen od tistega, v katerem se je rodil Svet Evrope, vendar zgodovina kaže, da je napake iz preteklosti mogoče ponoviti. Oboroženi s strokovnim znanjem vseh teh let smo pripravljeni nadaljevati gradnjo najboljšega življenja za vsakega Evropejca z obrambo doseženega in soočanjem z izzivi prihodnosti,” so zapisali.
Med izzivi bo gotovo zmanjševanje standardov človekovih pravic v imenu varnosti v luči boja proti terorizmu in migrantskih kriz ter krepitve nacionalizmov tako v Evropi kot svetu. Nekatere članice tako že ne spoštujejo obveznosti, kot sta uresničevanje sodb ESČP in plačevanje prispevkov. Med njimi je najbolj izrazita Rusija, kjer od leta 2015 velja zakon, po katerem lahko zavrne sodbe ESČP, ki so po njihovem mnenju neustavne. Od leta 2017 tudi ne plačuje prispevkov.
Slovenija je članica Sveta Evrope postala 14. maja 1993. Kot je danes izpostavilo zunanje ministrstvo, je bilo članstvo pomemben korak v njenem procesu uveljavljanja kot nove države in je pripomoglo tudi k izpolnjevanju pogojev za članstvo v Evropski uniji.
V 26 letih članstva se je Slovenija kot pogodbenica mnogih pomembnih konvencij SE uveljavila kot aktivna in kredibilna članica, so izpostavili. Prizadeva si za nadaljnje zagotavljanje dosežene ravni standardov človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in vladavine prava kot dodanih sistemskih vrednot SE. Podpira tudi delovanje in osveščanje o pomenu ESČP kot osrednjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin v evropskem prostoru ter se zavzema za polno in pravočasno izvrševanje sodb sodišča.
Izpostavili so še, da je vloga Sveta Evrope danes, “ko smo priča porastu populizma, nacionalizma in ksenofobije, neizvrševanju mednarodnih obveznosti ter zanikanju osnovnih človekovih pravic v imenu varnosti, pomembnejša kot kadarkoli prej”.
Obletnico bodo na sedežu SE v Strasbourgu v nedeljo obeležili z dnevom odprtih vrat in vrsto dogodkov. Prvič po desetih letih pa bo svoja vrata za obiskovalce ob svoji visoki obletnici odprl tudi ESČP.
