Piše: C. R.
Madžarska
Glede na anketo, objavljeno v ponedeljek 16. avgust, ki ga je objavil Republikon Institute, bi Fidesz-KDNP na parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo prejela 35 % glasov, pred Demokratično koalicijo (DK) nekdanjega socialističnega premiera Ferenca Gyurcsánya in njegove žene Kláre Dobrev z 12 %, Jobbikom (skrajna desnica, EU prijaznih populistov) z 11 %, Momentum s 6 % in Socialistična stranka s 6 % – skupaj 35 % za tako imenovano združeno opozicijo, ki bi se tako izenačila z odhajajočo večino, medtem ko bi nacionalistično gibanje Mi Hazánk Lászla Toroczkaia dobilo le 1 % glasov. Vendar je 26 % vprašanih še vedno neodločenih, čeprav bodo volitve potekale šele aprila 2022.
Madžarski BDP je v drugem četrtletju leta 2021 dobesedno poskočil in se v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povečal za 17,9 %. To močno povečanje (najvišje doslej) sledi lanskemu strmemu padcu (5,5 %). Ta napoved je dobra novica za madžarske družine, saj je madžarski predsednik vlade Viktor Orbán v začetku junija napovedal, da bodo družine prejele davčno olajšavo v višini do 800 000 Ft (približno 2 300 EUR) na osebo, če bo rast v celotnem letu 2021 višja od 5,5 %. To bi lahko vplivalo na milijon in pol davkoplačevalcev. Poleg tega so v primeru močne rasti predvidene tudi premije za upokojence. Po trenutnih napovedih naj bi madžarsko gospodarstvo tudi v tretjem četrtletju precej močno raslo.
Madžarski javni dolg se je med 31. marcem in 30. junijem 2021 zmanjšal z 81% na 77,6% BDP.
Politolog Tamás Fricz je v analizi, objavljeni 15. avgusta v konservativnem dnevniku Magyar Nemzet, prelomil tabu o huxitu in predstavil objektivne razloge, zaradi katerih bi lahko madžarske oblasti razmišljale o takšni možnosti, ki je prej veljala za nepredstavljivo.
Po Eurostatovih statističnih podatkih, objavljenih v sredo, 18. avgusta, se je gradbeni sektor med julijem 2020 in julijem 2021 povečal za 2,8 %, v celotni Evropski uniji pa za 3,5 %. Ta rast je še posebej močna na Madžarskem (+27,7 %), v Romuniji (+10,2 %) in Avstriji (+10 %), medtem ko so tri države EU v istem obdobju zabeležile upad: Španija (-10,6 %), Nemčija (-1,6 %) in Belgija (-0,6 %).
Ta konec tedna Madžarska praznuje svoj najpomembnejši praznik, dan svetega Štefana, ki obeležuje ustanovitev države leta 1000 s strani prvega madžarskega kralja svetega Štefana I. (Szent István). V petek, 20. avgusta, si je več kot 700 000 ljudi ogledalo izjemen 36-minutni ognjemet na obrežju Donave med Margaretinim in Petőfijevim mostom v Budimpešti. S 300 različnih izstrelitvenih točk je bilo izstreljenih 40 000 raket, ki jih je spremljala posebej za ta dogodek napisana glasba, ki jo je igral 150-članski orkester, pripovedovalec pa je v šestih poglavjih pripovedoval zgodbo o Madžarski, ki so jo odprli in zaključili droni.
Poljska
Avstralski premier Scott Morrison je 15. avgusta v Canberri sporočil, da je njegova država pravkar kupila milijon cepiv BioNTech/Pfizer s Poljske, s katerimi bodo cepili Avstralce, stare od 20 do 39 let, zlasti v Sydneyju.
Po podatkih poljskega statističnega urada (GUS) se je poljski BDP v drugem četrtletju leta 2021 povečal za 10,9 %, potem ko se je v prvem četrtletju nekoliko zmanjšal (0,9 %). To visoko odstotno povečanje je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da se je poljski BDP v drugi polovici leta 2020 močno zmanjšal (8,3 %) zaradi tako imenovanega “prvega vala” Kovidijevih ukrepov. BDP v drugem četrtletju leta 2021 je tako za 1,7 % višji kot v drugem četrtletju leta 2019.
Po padcu Kabula 15. avgusta in dejanskem prevzemu oblasti v Afganistanu s strani talibanov je poljski predsednik vlade Mateusz Morawiecki na svojem računu na Twitterju sporočil, da bo Poljska izdala “humanitarne vizume za 45 ljudi, ki so delali s poljsko delegacijo […] v Kabulu, in za njihove družinske člane”.
Poljska, ki se tako kot Litva in Latvija sooča s pritokom migrantov z Bližnjega vzhoda iz Belorusije (osemkrat več kot lani!), se je 13. avgusta odločila okrepiti mejno stražo na meji z Belorusijo. “Razmere na meji z Belorusijo so pod nadzorom. Vsem, ki si prizadevajo za varnost naših meja, se zahvaljujem za njihovo strokovno delo. Poljska država je pripravljena na morebiten razvoj razmer,” je o tem dejal poljski notranji minister Mariusz Kamiński.
Poljsko liberalno-konservativno gibanje Konfederacja je v četrtek, 19. avgusta, izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe tako imenovanega zakona 1449 o boju proti nalezljivim boleznim, ki ga je predstavil minister za zdravje Adam Niedzielski in ki predvideva globe do 30 000 zlotov (6 500 evrov) za vsako “prikrivanje informacij” o epidemiji. Jakub Kalus, predstavnik Konfederacje, je obtožil, da predlog zakona ne predvideva možnosti odškodnine v primeru smrti, ki jo je povzročilo cepivo, in izključuje odškodnino za osebe, ki so bile pozitivne na Covid na dan, ko so bile hospitalizirane. Po mnenju Krzysztofa Bosaka, podpredsednika Konfederacje, “so te določbe v velikem nasprotju z uradno propagando optimizma in varnosti, ki jo zagovarja vlada […] Če bi bila vlada popolnoma prepričana, da je cepljenje le formalnost, da je vse varno in praktično brez tveganja, bi zlahka uvedla učinkovit sistem izterjave, ki bi zajemal vse negativne reakcije na cepljenje, ter ustanovila učinkovit in pregleden odškodninski sklad”. Krzysztof Bosak je nato pozval tudi k odstopu ministra za zdravje Adama Niedzielskega, saj “človek, ki uvaja takšne predpise, ni vreden funkcije, ki služi blaginji Poljakov. Vlada mora spoštovati pravice državljanov.”
Evropska komisija se je odločila začasno ustaviti subvencije za Malopoljsko vojvodstvo, ker je ta poljska regija sprejela resolucijo, s katero se je razglasila za “svobodno od ideologije LGBT”, kar je v veliki meri simbolična izjava.
Potem ko je poljski predsednik Andrzej Duda podpisal spremembo zakonika o upravnem postopku, ki določa, da se na upravno odločbo ni mogoče pritožiti 30 let po njeni izdaji, in po poznejših nezaslišanih izjavah vodilnih izraelskih politikov, ki so poljsko spremembo lažno označili za antisemitsko in kršitev “pravic žrtev holokavsta”, je poljski predsednik vlade Mateusz Morawieck 15. Avgust: “Izraelska odločitev o znižanju ranga diplomatskega predstavništva v Varšavi je neutemeljena in neodgovorna, besede izraelskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade Yaira Lapida pa vzbujajo ogorčenje vsakega poštenega človeka. Kdor pozna resnico o šoah in trpljenju Poljske med drugo svetovno vojno, ne more tolerirati tovrstne politične igre. […] Izkoriščanje te tragedije za strankarske politične interese je sramotno in neodgovorno. Če bo izraelska vlada še naprej tako napadala Poljsko, bo to zelo negativno vplivalo tudi na naše odnose – tako dvostranske kot mednarodne. Izraelska vlada je na primer odpoklicala svojega odpravnika poslov na Poljskem in se odločila, da za zdaj ne bo poslala svojega veleposlanika v Varšavo, poljskega veleposlanika Marka Magierowskega pa je uradno zaprosila, naj se ne vrne v Izrael. Zaradi naraščajočih napetosti so se poljske oblasti odločile, da otroke poljskega veleposlanika v Izraelu iz varnostnih razlogov pošljejo nazaj v Varšavo… Poljska je ena redkih evropskih držav, ki na mednarodnem prizorišču sistematično brani Izrael.
Prizivno sodišče v Varšavi je v ponedeljek, 16. avgusta, odločilo, da se Janu Grabowskemu in Barbari Engelking, avtorjema knjige “Naslednja noč”, ni treba opravičiti Filomeni Leszczyński za trditve v knjigi, da je bil njen stric Edward Malinowski “sokriv za smrt več deset Judov, ki so se med drugo svetovno vojno skrivali v gozdu in bili izročeni Nemcem”. Predsednik Poljske lige proti obrekovanju (Fundacja Reduta Dobrego Imienia – Polska Liga Przeciw Zniesławieniom) Maciej Świrski, ki v zadevi podpira Filomeno Leszczyńsko, je napovedal, da bo vložil kasacijsko tožbo.
Češka republika
Lufthansina hčerinska družba Eurowings, nizkocenovni letalski prevoznik, je napovedala, da bo od 31. oktobra odprla enajst novih letalskih povezav iz Prage. Poleg obstoječe linije v Düsseldorf Eurowings zdaj češko prestolnico povezuje tudi z Atenami, Barcelono, Birminghamom, Bristolom, Kopenhagnom, Fuerteventuro, Malago, Milanom, Tel Avivom, Tenerifi in Zagrebom.
Javna oglaševalska agencija CzechTourism je pravkar začela kampanjo v nemških obmejnih regijah Saška in Bavarska ter Berlin in Turingija, ki se osredotoča na zdraviliški in mestni turizem. V letu 2019, zadnjem letu pred Covidom, je Češko obiskalo več kot dva milijona nemških turistov. Podobne kampanje so se začele tudi v Avstriji, na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, Slovaškem in v Ukrajini.
Češki predsednik Miloš Zeman je v pogovoru za Parlamentní Listy ostro kritiziral Združene države Amerike in Nato zaradi fiaska, ki ga je povzročil padec Kabula 15. avgusta in ki spominja na padec Saigona leta 1975. Češki premier Andrej Babiš je takšen hiter umik ameriških vojakov iz Afganistana označil za “nekoristen nesmisel”.
Slovaška
Na voljo je vladna aplikacija za uporabo kod QR. Njegova uporaba je odvisna od lastnikov trgovin in rekreacijskih objektov.
Pomanjkanje surovin ogroža tudi gradbeno industrijo na Slovaškem, stroški pa naj bi se v prihodnjih mesecih povečali za 10-25 %.
Po anketi AKO je stranka nekdanjega predsednika vlade Petra Pellegrinija najbolj priljubljena z 19,5 %. Sledijo ji SaS s 14,7 %, Smer Roberta Fica z 11,3 %, stranka, ki vodi vladajočo koalicijo, OL’aNO z 9,8 %, PS z 8,9 %, Sme Rodina s 6,6 % in KDH s 6,3 %. Ostale stranke so pod 5 %, zlasti nacionalisti Kotleba (L’SNS) s 3,9 %. 16,2 % vprašanih se namerava vzdržati glasovanja, 14,5 % pa je neopredeljenih.
Litva
Odnosi med Ljudsko republiko Kitajsko in Litvo so napeti, odkar so oblasti v Vilni julija dovolile nacionalistični Kitajski (Tajvanu) odpreti trgovinski urad v baltski državi. Kot je v četrtek, 19. avgusta, na Twitterju objavila Pobuda treh morij (TSI), se je Kitajska v odgovor odločila, da do nadaljnjega prekine vse neposredne železniške povezave med Kitajsko in Litvo v okviru projekta Nova svilna cesta. Provinca Tajvan, kamor se je decembra 1949 po vojaškem porazu komunističnih čet umaknila Chiang Kai-shekova nacionalistična kitajska vlada Kuomintanga (Nacionalistična stranka Kitajske, ki je bila na oblasti do leta 2016) in ki se uradno imenuje Republika Kitajska, je po mnenju Ljudske republike Kitajske sestavni del kitajskega ozemlja. Kljub nekaterim prizadevanjem Republika Kitajska (Tajvan) še ni uradno razglasila neodvisnosti od svoje komunistične starejše sestre.
Vir: UME
