Slovenija poziva k hitremu dogovoru o svežnju o okrevanju Evrope po pandemiji, ki vključuje prilagojen večletni proračun EU in sklad za okrevanje. Podpira predlog Evropske komisije in izpostavlja željo, da bo glede na težo trenutka prevladalo spoznanje, da je bolj kot vse pomembna hitrost, je poudaril državni sekretar za zadeve EU Gašper Dovžan.
Evropska komisija je konec maja predlagala sveženj za okrevanje Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prilagojen večletni proračun za obdobje 2021-2017 v vrednosti 1100 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od katerih naj bi bilo 500 milijard namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard pa za posojila.
Ključna odprta vprašanja so obseg proračuna in sklada, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, opredelitev nacionalnih ovojnic in vprašanje pogojevanja sredstev z reformami.
Ministri EU za evropske zadeve so danes opravili priprave na petkovo virtualno zasedanje voditeljev članic EU, na katerem sicer dogovora še ne bo, temveč le prva izmenjava mnenj na najvišji ravni. Po tem pogovoru se nato pričakuje predlog novega pogajalskega okvira za proračun, na podlagi katerega naj bi stekla prava pogajanja. V prvi polovici julija naj bi se voditelji sestali fizično v Bruslju.
Dovžan je danes podprl predlog Evropske komisije glede proračuna in sklada za okrevanje kot odlično podlago za nadaljnja pogajanja ter pozval k hitremu dogovoru, saj bi bil to z vidika trgov in javnosti pomembno znamenje, da EU deluje tudi v teh težkih okoliščinah, je pojasnil v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Poudarja, da je treba čim prej zagotoviti sredstva, ki bodo pomagala zagnati gospodarstvo.
Slovenija po Dovžanovih besedah podpira alokacije tako pri nepovratnih sredstvih kot pri posojilih v okviru sklada za okrevanje. Državni sekretar meni, da je pomembno, da je večina sredstev nepovratnih ter da se pri alokacijah upošteva tako načelo pravičnosti kot solidarnosti.
Izpostavil je tudi predlog možnosti dviga praga lastnih virov do dveh odstotkov bruto nacionalnega dohodka (BND) EU27 kot nov pristop, ki je v tej krizi pomemben in edino, kar obeta razmeroma hiter dostop do sredstev, ki jih potrebujejo vse članice. Sicer je po njegovih besedah bistveno, da se bodo sredstva kanaliziralo skozi obstoječe programe, ker je to najhitreje in najučinkoviteje.
Poleg tega Slovenija po navedbah državnega sekretarja ohranja stališča iz predhodnih proračunskih pogajanj glede potrebe po ustrezni rešitvi za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki z uporabo novejših statističnih podatkov izgubi ogromno, ter nezadovoljstvo z ohranitvijo rabatov za nekatere članice.
Glede vzdušja v današnji razpravi je bil državni sekretar previden. “Vzdušje je bilo virtualno,” je dejal, češ da je na virtualnem zasedanju težko spremljati odzive in razpoloženje. Dejal je, da je bilo zaznati večinsko podporo predlogu komisije in da ni bilo bistvenih premikov glede na znana stališča članic.
Na koncu je vendarle izrazil optimizem, da je teža trenutka tako pomembna, da bo – sicer še ne ta teden – mogoče doseči kompromise. Nekaj zametkov, kje je mogoče iskati kompromise, so po njegovih besedah danes slišali. “Dokler ni vse dogovorjeno, ni nič dogovorjeno,” je opozoril in dejal, da bo prve resne ocene mogoče dajati šele po predvidenem julijskem fizičnem vrhu.
