Piše: Vida Kocjan
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je 8. julija podpisal odlok o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov.
V skladu z odlokom bodo redne volitve v občinske svete in redne volitve županov potekale v nedeljo, 15. novembra 2026. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je določen ponedeljek, 7. september 2026. Takrat se lahko začne zbiranje podpisov za kandidature.
To bodo devete redne lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Prve so bile decembra 1994 v takrat novoustanovljenih 147 občinah. Danes jih je 212.
Za izvedbo volitev bodo skladno z zakonom skrbele občinske volilne komisije in Državna volilna komisija. Predsednik državnega zbora pa poudarja pomen lokalne samouprave in aktivne udeležbe državljank in državljanov pri oblikovanju razvoja svojih lokalnih skupnosti.
»Lokalne volitve so pomemben izraz demokratične volje prebivalk in prebivalcev ter priložnost, da neposredno odločajo o razvoju okolja, v katerem živijo. Verjamem, da bodo tudi tokrat volitve potekale v duhu spoštljivega demokratičnega dialoga in odgovornega odločanja za prihodnost naših občin,« je dejal predsednik.
Tretja nedelja v novembru je zakonsko določena že od leta 2017. Drugi krog volitev za župane v občinah, kjer nihče ne bo dobil večine, pa bo potekal 29. novembra 2026..
Kaj je novega?
Glavne novosti izhajajo iz sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki so bile sprejete junija 2026 in že veljajo za prihajajoče volitve. Po novem bo lažje kandidiranje za župane s podpisi volivcev. Zdaj zadostuje en odstotek podpisov volivcev v volilni enoti (najmanj 30 in največ 1000). Prej je bilo strožje (dva odstotka glede na število volivcev, ki so glasovali v prvem krogu prejšnjih volitev). To velja prvič.delo.si
Spremembe so nastale tudi pri volitvah v ožje dele občin (krajevne, vaške in četrtne skupnosti). Po novem občine lahko spet oblikujejo več volilnih enot (in ne le ene), s čimer se izognejo prevladi gosteje poseljenih območij.
Volilna pravica tujcev iz tretjih držav?
Spremembe predvidevajo odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav (ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji). Vendar je vložena pobuda za referendum. Zbiranje 40.000 overjenih podpisov bo potekalo med 1. septembrom in 5. oktobrom 2026, zato trenutno velja stara ureditev (tujci iz tretjih držav lahko volijo). Do volitev stvari ne bodo urejene, tujci iz tretjih držav bodo predvidoma lahko volili.
Drugi vidiki ostajajo enaki. Volilni sistem za občinske svete tako ostaja večinski v manjših občinah (s 7 do 11 svetniki) in proporcionalni v večjih (z 12 do 45 svetniki), župani pa bodo še naprej voljeni po večinskem sistemu. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je za občinske uprave že opravilo strokovne posvete z namenom nemotene izvedbe volitev.
Teren se počasi segreva
Teren se počasi segreva, prava kampanja pa se bo začela šele po 7. septembru, ko začnejo teči uradni roki in zbiranje podpisov. Veliko županov je že napovedalo ponovne kandidature, v velikih mestih pa je že znanih nekaj novih imen in potencialnih presenečenj.
Med medijsko najbolj odmevnimi je Mestna občina Ljubljana, ki jo nekateri označujejo tudi kot najbolj vroče prizorišče. Doslej je znanih več kandidatov. Zoran Janković je napovedal kandidaturo že za sedmi mandat, čeprav je dolgo govoril, da bo zdajšnji njegov zadnji. Zdaj pravi, da bo sedmi mandat njegov zadnji. Ker očitno še preračunavajo, Jankoviću pa ne kaže dobro tudi zaradi plačljivih parkirišč za stanovalce v nekaterih ljubljanskih naseljih, ozadja zdaj v njegovo pomoč napovedujejo skupno listo in kandidaturo Antona Ropa ter Urške Klakočar Zupančič. Slednje naj bi bilo zagotovilo za ponovno Jankovićevo izvolitev. Omenja se tudi pomoč Aste Vrečko in Luke Mesca iz Levice. Kandidaturo je napovedal tudi mestni svetnik Jasmin Feratović (Pirati), ki pa je kandidiral že leta 2022.
Med odmevnimi in zelo resnimi pa je kandidatura Aleša Primca (Glas za otroke in družine), aktivista, mestnega svetnika in velikega borca za pitno vodo v Ljubljani. Znan je kot pobudnik protestov pred mestno hišo, povezanih z gradnjo zelo spornega in škodljivega kanalizacijskega voda preko ljubljanskega vodonosnika.
V Mestni občini Maribor je več neznank. Zdajšnji župan Saša Arsenovič še ni potrdil svoje tretje kandidature, odločitev naj bi sporočil do konca poletja. Med morebitnimi kandidati se omenjajo tudi Roman Križnjak (nekdanji vodja Viol), Andrej Matvoz, Bor Greiner in drugi.
Druga večja mesta
V Kranju je ponovno kandidaturo napovedal župan Matjaž Rakovec (SD), v Celju Matija Kovač (Levica), v Kopru pa Aleš Bržan, pri čemer se omenjajo tudi Popovič in novi obrazi. V Novem mestu je župan Gregor Macedoni kandidaturo napovedal že zgodaj spomladi, v Murski Soboti pa naj bi šel po nov mandat Damjan Anželj.svet24.si
V manjših občinah prevladujejo neodvisni kandidati in lokalne liste, saj odločanje tam pogosto poteka na osebni ravni. Ti bodo večinoma kandidirali s podpisi volivcev, ki jih bo zdaj zaradi znižanja praga na le en odstotek laže zbrati.
Splošno vzdušje
Veliko aktualnih županov stavi na kontinuiteto (infrastruktura, projekti). Neodvisni kandidati in lokalne liste so v zadnjih letih močni (leta 2022 je bilo izvoljenih 141 neodvisnih županov). Najbolj zanimivo bo v Ljubljani (velik medijski fokus), Mariboru (negotovost okrog Arsenoviča), morda tudi v Kopru in nekaterih obmejnih občinah z notranjimi konflikti. Do septembra bo sicer še veliko napovedi.
