Piše: Jože Jan
Mednarodni svet za spomenike in mesta (ICOMOS – International Council on Monuments and Sites) je opozoril, da oboroženi napad Rusije na Ukrajino izpostavlja kulturno dediščino izjemni krhkosti in celo namerni škodi. Agencija je tudi prosila, naj se spoštuje konvencija Unesca – podpisana leta 1954 v Haagu – s katero so se države zavezale ohraniti dediščino.
Ukrajina ima sedem Unescovih draguljev, šest kulturnih dobrin in eno naravno:
1.- Katedrala Svete Sofije in skupina samostanskih zgradb v Kijevu
Na Unescovem seznamu je od leta 1990. Katedrala je bila zgrajena kot tekmec Hagi Sofiji v Carigradu in je simbol »Novega Konstantinopla«, kakor so imenovali prestolnico kneževine Kijev, ki je nastala v 11. stoletju. »Duhovni in intelektualni vpliv Kijevsko-pečerskega samostana je prispeval k širjenju pravoslavne vere v ruskem svetu med 17. in 19. stoletjem,« poudarja UNESCO.
2.- Zgodovinsko središče Lviva
Mesto je bilo ustanovljeno v poznem srednjem veku in je postalo pomembno upravno, versko in trgovsko središče.
UNESCO zagotavlja, da je »ohranil praktično nedotaknjeno svojo srednjeveško urbano topografijo in odtis skupnosti, ki so ga naseljevale«, pa tudi veličastne zgradbe iz obdobja baroka in poznejših časov.
3.- Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je niz triangulacije, ki se razteza skozi deset držav, vzdolž 2820 kilometrov, od Hammerfesta (Norveška) do Črnega morja. »Ta lok je sestavljen iz točk triangulacije, ki jo je med letoma 1816 in 1855 izvedel astronom Friedrich Georg Wilhelm Struve, in je omogočil prvo natančno merjenje dolgega segmenta zemeljskega meridiana. Ta triangulacija je pomagala določiti in izmeriti natančno obliko Zemlje ter je igrala pomembno vlogo pri napredovanju geoloških znanosti in izdelavi natančnih topografskih kart. UNESCO ceni »izjemno znanstveno sodelovanje med znanstveniki iz različnih držav ter primer sodelovanja med več evropskimi monarhi v korist znanstvenega napredka«.
4.- Starodavni bukovi gozdovi Karpatov
Gozdovi krijejo skupno dvanajst držav. »Od konca ledene dobe so se bukovi gozdovi Evrope hitro širili iz nekaj osamljenih zatočišč v Alpah, Karpatih, Sredozemlju in Pirinejih, v procesu, ki je trajal nekaj tisoč let in se nadaljuje še danes,« poudarja Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
5.- Rezidenca metropolitov Bukovine in Dalmacije
Je izjemen primer ukrajinske arhitekture 19. stoletja in vključuje semenišče in samostan. UNESCO poudarja, da »predstavlja mojstrsko sinergijo arhitekturnih stilov, ki jih je zgradil češki arhitekt Josef Hlavka od 1864 do 1882«.
6.- Starodavno mesto Tavrskega Hersoneza in njegove »chore«
So ostanki starodavnega mesta, ki so ga ustanovili dorski Grki v 5. stoletju pred Kristusom. Obsega šest lokacij, razdeljeni na »chore« (enako velike parcele, na katerih so bili vinogradi).
7.- Lesene cerkve v Karpatski regiji Poljske in Ukrajine
To svetovno dediščino si delita Ukrajina in Poljska in obsega 16 lesenih cerkev. Zgrajene so iz vodoravnih hlodov med 16. in 19. stoletjem in mešajo pravoslavno cerkveno zasnovo z elementi lokalne tradicije.
Vir: The Huffington post, Španija
