Piše: C. R.
Prebivalci sisaško-moslavške županije, ki jo je konec decembra lani stresel uničujoč potres, niso vedeli veliko o seizmologiji, ko so gradili svoje hiše. Niti zemljevidi seizmoloških aktivnosti jih niso opozarjali na to, da bi bolje poskrbeli za svoje zgradbe v primeru potresa, kaže anketa med prebivalci in strokovnjaki.
Na vprašanje, ali so vedeli, da živijo na potresno občutljivem območju ter da bi morali temu prilagoditi gradnjo svojih hiš, je večina prebivalcev odgovorila, da se o potresni nevarnosti nikoli ni govorilo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
V anketi so se pogovarjali s prebivalci vasi Strašnik, ki je bila v žarišču potresa z magnitudo 6,2, ki je območje južno od Zagreba stresel 29. decembra lani. Anketa je zajela tudi prebivalce drugih vasi na območju Petrinje, Gline in Siska, kjer so bili poškodovani številni objekti.
Le redki stanovanjski objekti v potresu niso bili poškodovani. Eden od lastnikov je povedal, da je njegova hiša prestala potres brez večje škode zato, ker je opravljal nenehen nadzor med obnovo objekta po vojni na Hrvaškem v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Na Hrvaškem je namreč veliko sumov, da so se mnoge hiše v potresu porušile, ker niso bile ustrezno zgrajene med obnovo po vojni.
Profesor z zagrebške fakultete za gradbeništvo Mario Uroš, ki je ocenjeval škodo na objektih po potresu v sisaško-moslavški županiji, je za Hino povedal, da je škoda, ki jo povzroči potres, odvisna od kakovosti gradnje, pa tudi od tal, na katerih objekt stoji. Pojasnil je, da nekatere vrste tal še ojačajo potresne valove. Ponekod so se sprožili tudi zemeljski plazovi.
Na območju vasi Mečenčani se je po potresu odprlo več deset lukenj v tleh. Nekatere so imele premer tudi več kot 20 metrov, globoke pa so bile tudi več deset metrov. To naj bi bila posledica posedanja poroznega podzemnega sloja apnenca, kar je potres zgolj pospešil, so pojasnili hrvaški strokovnjaki.
Prebivalci Mečenčanov so potrdili, da so se tudi pred potresom občasno pojavljale podobne manjše luknje. Po potresu pa so zaskrbljeni, ker so se nekatere luknje odprle le nekaj metrov od njihovih hiš.
Uroš je še omenil, da na območju sisaško-moslavške županije niso pričakovali potresa z magnitudo 6,2. Obenem je ocenil, da moč potresa ni toliko vplivala na razsežnost škode kot slaba protipotresna gradnja. Večina objektov na prizadetem območju je bila zgrajena po predpisih iz leta 1981, ko na tem območju glede na takratne seizmološke zemljevide v manjših stanovanjskih objektih navpične armiranobetonske zidne vezi še niso bile obvezne.
Vir: STA
