Piše: P. T.
V minulih dneh so se širila ugibanja, ali bo papež Frančišek zaradi zdravstvenega stanja vodil velikonočne slovesnosti. 87-letni papež namreč na cvetno nedeljo ni imel nagovora, prav tako ni jasno, ali se bo udeležil križevega pota v rimskem Koloseju ta petek zvečer. Marsikoga to nekoliko spomni na leto 2005, ko so velikonočne slovesnosti minile brez navzočnosti umirajočega papeža sv. Janeza Pavla II. Slednji je na predvečer nedelje božjega usmiljenja, torej šest dni po veliki noči, umrl.
Vendarle pa je sedanji papež Frančišek za zdaj še dovolj zdrav, da lahko vodi slovesnosti kljub težavam z zdravjem. V nedeljo bo podelil tudi tradicionalen blagoslov mestu in svetu, če ne bo prišlo do kakih nepredvidenih okoliščin. Že v soboto zvečer bo vodil slovesnost velikonočne vigilije v baziliki sv. Petra, v nedeljo pa bo na Trgu svetega Petra velikonočno bogoslužje, kateremu sledi tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Že pred tem bo v petek sodeloval pri obredih velikega petka s križevim potom v rimskem Koloseju. Lani je papež ta dogodek odpovedal zaradi bronhitisa in razmeroma nizkih temperatur v Rimu v tistem času. Svojo udeležbo je odpovedal le nekaj ur pred začetkom križevega pota, se je pa udeležil drugih praznovanj, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Za letos je tako negotovo, ali se bo križevega pota udeležil, po nekaterih informacijah pa je besedilo križevega pota tokrat prispeval kar sam in sicer zaradi leta molitve, ki je tudi priprava na jubilejno leto 2025.
Papež Frančišek že več tednov trpi zaradi posledic gripe. Kljub temu se skuša udeleževati javnih dogodkov, čeprav občasno njegova besedila preberejo sodelavci. Zaradi bolezni ima papež namreč težave z dolgimi govori. Na cvetno nedeljo je pred množico, v kateri je bilo po ocenah Svetega sedeža 25.000 ljudi, govoril s šibkim, omahujočim glasom in ni imel pridige, kot je bilo sprva načrtovano. Po maši je 87-letni Frančišek nasmejan mahal množici iz svojega vozila. Zdravnik Sergio Alfieri, ki je v zadnjih treh letih dvakrat operiral papeža, je v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera zagotovil, da se poglavar katoliške cerkve glede na svojo starost počuti dobro. “Sveti oče ima glavo 60-letnika in mu uspe, da je pred nami vsemi, medtem ko še naprej vodi Vatikan brez težav. Ima pa, kot je normalno, težave 87-letnika,” je povedal. Frančišek je imel sicer v zadnjih letih številne zdravstvene težave, od bolečin v kolenih in kolkih do vnetja debelega črevesa in lanske operacije kile. Papež je sicer v preteklosti tudi že namignil, da bi se lahko po zgledu svojega predhodnika predčasno umaknil s Petrovega sedeža, za zdaj pa teh znamenj še ni.
Modernisti in ultrakonservativci kot dve plati istega kovanca?
Mnogi pa se vseeno sprašujejo, kaj se bo zgodilo s Cerkvijo nekaj let kasneje. Kot pravijo nekateri poznavalci, bo tudi od naslednjega papeža odvisno, ali se bo na Zahodu v naslednjih desetih letih zgodil nov cerkveni razkol. Pa ne samo zaradi nemške modernistične Sinodalne poti, ki sledi idejam liberalnega teologa druge polovice 20. stoletja Hansa Künga, pač pa tudi zaradi krepitve konservativnega tabora, ki se vse bolj spogleduje z idejami kroga odpadniškega škofa Marcela Lefebvra, ki je umrl pred 33 leti – tudi pri zavračanju drugega vatikanskega koncila, ki naj bi bil v resnici projekt prostozidarjev, s katerim naj bi interni prostozidarji pridobili odločujoč vpliv na vesoljno Cerkev. V Sloveniji se ta agenda močno krepi med nekaterimi aktivnimi katoličani mlajše generacije, ki se navdušujejo nad obhajanjem maše po starem tridentinskem obredu.
Je pa za slabo poučene presenetljivo, da med privržence te agende sicer ne sodijo ustanovitelji osebne prelature Opus Dei, saj sta bila sv. Jožefmarija Escriva (Josemaría Escrivá de Balaguer y Albás) in njegov naslednik bl. Álvaro del Portillo tesno povezana s koncilsko prenovo Cerkve. V tem sta se močno približala mišljenju Josepha Ratzingerja oz. kasnejšega papeža Benedikta XVI. Tudi slednji je kot mlad teološki izvedenec sodeloval na koncilu.
Dejstvo pa je, da se med omenjenimi katoličani močno krepi odpor do sedanjega papeža Frančiška, ki se je okrepil še zlasti po razvpitem dokumentu konec lanskega leta, ki naj bi dovoljeval blagoslove istospolnih parov. No, papež Frančišek je val kritik presekal s pojasnilom, da blagoslov velja za posameznike in ne za pare. S tem pa ni utišal kritik iz vrst “notranjih lefebrovcev”. Papež Frančišek, ki je pred kratkim obeležil enajsto obletnico svojega pontifikata, je bil sicer že v preteklih letih tarča ostrih kritik iz cerkvenih vrst, predvsem zaradi nekaterih potez in apostolskih spodbud, ki naj bi liberalizirale cerkveno zakramentalno prakso ter zaostrile pogoje za obhajanje maše po tridentinskem obredu (natančneje po obredniku papeža sv. Janeza XXIII., ki predstavlja zadnjo različico starega obreda, ki poteka v latinskem jeziku, nekateri pa ga imenujejo “tradicionalna latinska maša”). No, ti krogi so papežu še bolj zamerili zaradi podpore cepljenju proti covid19 in s tem žrtvovanju katoličanov v roke globalistov. Zdi se, da so tovrstne kritike še precej hujše od tistih, povezanih z obredi in zakramentalno prakso, močno pa so povezane tudi s sodobnim (psevdo)katoliškim gnosticizmom, slednji pa temelji na t. i. kultu strahu.
Ni nevarna samo Sinodalna pot
Prav to pa lahko postane v prihodnjih letih tudi razlog za morebiten nov zahodni razkol. Že prejšnji papež Benedikt XVI., ki so ga nemški mediji slabšalno označevali za varuha konservativizma, je na diplomatski način skušal preprečiti razkole, tudi tako, da je odpravil izobčenja nekaterih škofov iz Lefebvrovega kroga. Tudi sedanji papež Frančišek je, kot se zdi, očitno vendarle nekoliko zmanjšal pritisk nemškega modernizma, navsezadnje je nekajkrat obsodil teorijo spola. S tem je nedvomno odvzel veter iz jader levičarskemu toku, ki prodira tudi v cerkvene vrste. Nekaj slabe volje pa je vzbudil s sporočili glede Ukrajine in Rusije. No, dejstvo je, da je Benedikt XVI. pripravljal pot za srečanje z ruskim patriarhom Kirilom, s slednjim pa se je nato srečal papež Frančišek. Vendar so se od začetka aktivne ruske agresije na Ukrajino ti odnosi spet nekoliko ohladili. Ni pa skrivnost, da so ruski cerkveni poglavarji zaradi preteklega sodelovanja s sovjetskimi tajnimi službami močno podvrženi političnemu vplivu Vladimirja Putina.
Če bi bil torej naslednik sedanjega papeža podobne usmeritve kot Frančišek, ni izključeno, da bi to lahko privedlo do nastanka nekakšne “vzporedne Cerkve”, kar bi bil velik udarec sedežu apostola Petra. Prav zato je pred veliko nočjo slovenska izdaja mednarodne teološke revije Communio tokrat posvetila največ pozornosti prenovi Cerkve, predvsem kako je nanjo gledal Joseph Ratzinger oz. Benedikt XVI., ki je bil vse življenje aktiven varuh zdravega nauka. V tej številki revije Communio je tako objavljen tudi članek o tem, kako prepoznavati lažne preroke in preprečevati odstopanja nauka v eno ali drugo smer. Že nekaj let pa poteka tudi akcija za spodbudo k molitvi za edinost Cerkve in v Cerkvi, saj se tudi Cerkev na Slovenskem sooča s precejšnjo notranjo razdeljenostjo.
