Piše: C. R.
V Nemčiji socialdemokratska vlada že nekaj časa uživa vse manjšo podporo javnosti. Zanjo pa so ankete ob koncu leta posebej porazne. V prejšnjem letu je podpora vladi padla z 20 na 15 odstotkov. Le eden od petih Nemcev naj bi naj bi delo kanclerja Olafa Scholza ocenil kot pozitivno.
Glede na poročanje italijanskega časopisa La Repubblica, strategija Socialnih demokratov (SPD), da enostavno »zamižijo« ob težavah in gredo dalje, ne deluje. Omenjeni časopis je prav tako poročal o določenih slabih govoricah znotraj nemškega »bundestaga«. Glede na poročanje o teh govoricah naj bi bil kancler v tem letu prisiljen odstopiti. Prav tako se že šušlja o morebitnem nasledniku v enem od izrazito levih kril Socialnih demokratov. Šlo naj bi za Borisa Pistoriusa, 63 let starega priljubljenega zveznega obrambnega ministra.
Po navedbah dveh anonimnih virov, ki jih navaja dopisnik časopisa v Berlinu, je razlog za spremembo v kanclerskem uradu škandal okoli goljufivega podjetja Wirecard in njegovega šefa Jana Marsalka, ki je pobegnil in naj bi po nekaterih trditvah trenutno bil v Moskvi. Po novih podatkih britanskih in ameriških obveščevalnih služb naj bi prav tako že dolgo časa deloval v Putinovi tajni službi FSB.
Scholz je bil finančni minister pod vodstvom Merklove, ko je leta 2020 prišel na dan največji škandal v nemški gospodarski zgodovini po drugi svetovni vojni. Scholz je bil kot minister odgovoren za finančni nadzorni organ BaFin, ki ni opazil milijardnih goljufij, povezanih z letalskimi rezervacijami. In to kljub temu, da je bil ponudnik finančnih storitev Wirecard tudi partner nemške vlade in je celo obdeloval občutljiva plačila za zvezno obveščevalno službo.
Ko je to prišlo na dan, so Zeleni, ki so bili takrat v vlogi opozicije, danes pa so del semaforne koalicije SPD-ja, dvignili glas: »Informacije potrjujejo povezavo med BND in Wirecardom, o kateri se je sumilo že nekaj časa,« je takrat besnela Lisa Paus, sedanja ministrica za družinske zadeve v Scholzovi vladi.
Olaf Scholz je vedno zanikal soodgovornost za škandal. Kritiki pa so BaFin in ministrstvo za finance obtožili, da sta bila že od samega začetka neuspešna. Italijanski časopis kritično poroča, da je ministrstvo za finance do danes zavrnilo vse zahteve, da bi sestanke med predsednikom uprave Wirecarda, Scholzem in njegovimi ljudmi objavili.
Dejstvo, da se tako divje špekulacije iz italijanskega časopisa prelivajo v Nemčijo, pa kaže na krizno razpoloženje v političnem Berlinu.
Vendar pa obstajajo resni dvomi o verjetnosti notranjega načrta državnega udara v SPD v korist Pistoriusa. Prvič, celotna SPD je na konferenci stranke podprla Scholza. Kljub temu pa, če levo krilo stranke širi govorice o domnevni kanclerjevi ranljivosti, kot je bilo nakazano, zakaj bi želel na kanclerski položaj povzdigniti prav Borisa Pistoriusa?
Pistorius je pravkar pozval Nemčijo, naj postane “sposobna za vojno”. Stavek, za katerega bi tradicionalno levičarski potomci SPD (Jusos) verjetno še nedavno zahtevali njegovo izključitev iz stranke.
