16.4 C
Ljubljana
petek, 18 junija, 2021

Rusija gradi vojaško sodelovanje z Afriko

Najprej je bila Srednjeafriška republika, sedaj je na vrsti DR Kongo. Rusija na vojaškem področju sodeluje z vedno več afriškimi državami. Poznavalci ocenjujejo, da so njeni interesi dalekosežnejši.

 

Parlament v Kinšasi, prestolnici DR Kongo, naj bi tako kmalu odločal o nikoli uresničenem sporazumu o dobavi ruskega orožja, ki so ga sklenili že leta 1999, na spletni strani poroča Deutsche Welle. Medtem vojaško sodelovanje Srednjeafriške republike z Rusijo že poteka.

Varnostni svet Združenih narodov je že decembra lani soglašal, da lahko Rusija v severno sosedo DR Konga izvozi orožje, strelivo in tja napoti vojaške inštruktorje.

Kot navaja DW, ni naključje, da je Rusija za izgradnjo vojaškega sodelovanja izbrala prav omenjeni državi. Obe imata napete odnose z Zahodom, zaradi česar ima Rusija priložnost, da zgradi svoj vpliv in razvije gospodarske odnose, je ocenil francoski strokovnjak za Afriko Roland March. Dodaja, da bo Rusija lahko tudi na tak način okrepila svojo vojaško industrijo.

Glede na podatke britanskega think tanka Chatham House v Afriki zaenkrat pristaneta samo dva odstotka ruskega orožja, kljub temu, da črna celina velja za trg z rastočim gospodarstvom. Vendar ruski posli naj ne bi ostali omejeni samo na orožje. DR Kongo je bogat z rudnimi bogastvi, kot so koltan, kobalt, zlato in diamanti. Izvoznica diamantov je tudi Srednjeafriška republika.

“V okviru obstoječih dogovorov Rusija preučuje možnosti, da bi rudna bogastva izkoriščala v skupno korist,” je pred meseci dejal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Artijom Kozin. In za Rusijo to ne pomeni samo priložnosti, da lastne potrebe po surovinah pridobi iz uvoza, svojo prisotnost lahko izkoristi tudi za izgradnjo lastne industrije, je ocenil Marchal.

Za vladi obeh afriških držav je po navedbah DW sodelovanje z Rusijo dobrodošlo.

Srednjeafriška republika, ki je ena najrevnejših držav svet, je že od leta 2013 v krizi; potekajo vojaški spopadi med kristjani in muslimanskimi milicami, hkrati ima vlada predsednika Faustina Archangeja Touadere komajda še kakšen vpliv v državi. Za mir naj bi poskrbelo 14.000 pripadnikov modrih čelad, a je misija Združenih narodov po mnenju tamkajšnje vlade neučinkovita.

Država tudi nasprotuje embargu ZN na orožje, zato je sodelovanje z Rusijo naletelo na široko soglasje. “Embargo na orožje je zgolj povečal anarhijo in okrepil vojskujoče se strani ter oslabil državno vojsko,” je za DW dejal tamkajšnji politik Aristide Brian Reboas.

V sodelovanje z Rusijo je zainteresiran tudi predsednik DR Kongo Joseph Kabila, ki je dlje časa veljal za zaveznika Zahoda, a so se odnosi z njim že dolgo tega zelo ohladili. Kabila bi namreč že davno moral oditi z oblasti, saj sta se mu v skladu z ustavo iztekla oba mandata, vendar pa vlada vedno znova prelaga razpis volitev, sam pa ostaja na oblasti.

“Za vlade, ki so deležne pritiskov, so odnosi z Rusijo neka oblika življenjskega zavarovanja,” je še ocenil Marchal. “Ker obe državi z dobrodošlico sprejemata Ruse, si izboljšujeta položaj pri pokru z Zahodom in poskušata od Zahoda izposlovati bolj velikodušne odnose,” je dodal. Gre za igro še iz časov hladne vojne, ko so nekatere afriške države redno menjavale strani, odvisno od tega, kateri tabor jim je ponujal podporo.

Zaenkrat ni še nihče ocenil dolgoročnih posledic prisotnosti Rusije v obeh državah, a so si opazovalci edini, da zagotovo ne bo ostalo pri omenjenih dveh državah.

“Rusija bo okrepila svojo prisotnost v Afriki,” meni Paul Stronski iz mednarodnega think tanka Carnegie Endowment for International Peace. O tem naj bi pričala tudi nedavna afriška turneja ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je marca obiskal šest afriških držav: Angola, Etiopijo, Mozambik, Namibijo in Zimbabve, vse zaveznice Moskve še iz časov nekdanje Sovjetske zveze.

Zadnje novice

Sorodne vsebine