Romunija bo v torek od Avstrije prevzela polletno predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga bodo zaznamovali številni pomembni dogodki – od brexita do evropskih volitev. Dogajanje bi se lahko še bolj zapletlo zaradi napetosti v odnosih med Bukarešto in Brusljem.
Romunija, ki se je EU pridružila leta 2007, je od začetka članstva veljala za eno uniji bolj naklonjenih držav, vendar pa je v zadnjem času zavzela nacionalistično retoriko, podobno tisti, ki jo uporabljata Poljska in Madžarska, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Vse te tri države so se zapletle v spor z Brusljem zaradi spornih pravosodnih reform, ki po mnenju kritikov spodkopavajo vladavino prava. Vladajoči romunski socialdemokrati (PSD) želijo s temi reformami “preprečiti zlorabe” s strani sodnikov.
Med drugim so omilili protikorupcijsko zakonodajo, kar je v začetku leta 2017 sprožilo najbolj množične proteste v Romuniji od padca komunizma.
Vodja PSD Liviu Dragnea, ki velja za enega najvplivnejših Romunov, je EU označil za “nepravično”, pri čemer je zatrdil, da želi ta Bukarešti odvzeti pravico do lastnih stališč. Evropska komisija namreč zahteva umik reform, saj te po njenem mnenju spodkopavajo boj proti korupciji.
Romunska vlada poleg tega za začetek prihodnjega leta načrtuje še dekret za amnestijo politikov, med drugim Dragnee, ki je bil obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi volilnih prevar, preiskujejo pa ga še v dveh primerih. Vir pri EU je za AFP poudaril, da bi Romunija s tem ukrepom prestopila mejo.
Dodal je, da bo to pozornost Romunije odvrnilo od vseevropskih problemov, saj bo morala energijo usmeriti v to, da se bo branila pred kritikami drugih držav članic. Že sedaj se sicer po navedbah tega vira sooča s pomanjkanjem kredibilnosti.
Kot navaja AFP, bo poleg tega Bukarešta težko poenotila svoja stališča, saj se socialdemokratska vlada Viorice Dancila in desnosredinski predsednik Klaus Iohannis, ki Romunijo zastopa v Evropskem svetu, v veliko stvareh ne strinjata.
Iohannis je na primer še sredi novembra ob odstopu ministra za evropske zadeve Victorja Negrescuja trdil, da njegova država ni pripravljena na predsedovanje EU. Pretekli teden je vendarle ocenil, da so pripravljeni.
Prvo romunsko predsedovanje Svetu EU se bo tako začelo 1. januarja. Moto predsedovanja se glasi Kohezija, skupna evropska vrednota. To v romunskem predsedstvu razumejo v širšem smislu enotnosti ter zmanjševanja razlik med vzhodom in zahodom ter jugom in severom unije.
Za Romunijo, eno najmlajših in najrevnejših članic unije, je sicer izjemno pomembna tudi kohezija v ožjem smislu kohezijske politike v sklopu večletnega evropskega proračuna, namenjene zmanjševanju razlik v razvitosti članic unije. V prihodnjem večletnem proračunu za obdobje 2021-2027, ki bo eden pomembnejših dosjejev za romunsko predsedstvo, je sicer predvideno znatno znižanje kohezijskih sredstev.
Romunsko predsedovanje bo nedvomno močno zaznamoval tudi brexit. Izstop Združenega kraljestva iz unije je predviden 29. marca prihodnje leto. A neznank je ogromno, dogajanje na Otoku je burno, usoda dogovorjenega ločitvenega sporazuma v britanskem parlamentu je negotova.
Pomemben dogodek med romunskim predsedovanjem bodo tudi evropske volitve konec maja, na katerih bi se lahko okrepile evroskeptične stranke.
Ena najmlajših članic povezave bo predsedovanje prevzela prvič od Avstrije. Njeno šestmesečno predsedovanje je med drugim zaznamoval zaključek pogajanj o britanskem izstopu iz EU. Veliko je bilo govora tudi o migracijskih vprašanjih, kjer pa Dunaju ni uspelo premostiti razlik med državami članicami.
