Piše: Romana Tomc, evropska poslanka SDS/EPP
Konec leta je tudi čas za razmislek o tem, kako uspešno smo oddelali svoje naloge. Ko smo se v Sloveniji skozi celotno leto prebijali skozi absurd vladajoče ekstremne levice, ko je vlada iskala časovnice, ko so iskali izgovore za propadle reforme, ko se je državni aparat še bolj birokratiziral, je oblast kadrovsko čistila, rušila vse dobre temelje, politično podrejala medije, razdvojevala, odpovedovala in razveljavljala ter uprizarjala tragikomedije v parlamentu. V tem času je Slovenija drsela navzdol na vseh primerjalnih lestvicah, odločno se je vzpenjala le v stopnji korupcije. Priča smo najslabšemu obdobju v samostojni Sloveniji.
Tudi na evropskem parketu v letu 2023 ni zmanjkalo problemov. Marca sem na konferenci o svobodi medijev v Bruslju gostila ugledne goste. Medijska svoboda je temelj demokracije in tudi eden od stebrov, na katerih stoji celotna ideja Evropske unije. Naše sporočilo je bilo jasno. Državljani Slovenije si želimo živeti v pravni državi, ki bo enaka za vse, in spremljati nacionalni medij, ki bo objektiven in politično nevtralen. Z vsakim pismom, ki pristane v vedno debelejši mapi o Sloveniji v Bruslju, je za slovenskega predsednika vlade manj zanimanja. V času odločanja ustavnega sodišča o zakonu o RTV je Slovenijo obiskala komisarka Jourová in se celo srečala s predsednikom Ustavnega sodišča RS. Nedopusten škandal je odmeval tudi v kabinetu Ursule von der Leyen. Žal se vedno znova izkaže, da je zavzemanje za vladavino prava in svobodo medijev v Bruslju močno pogojeno s političnimi barvami.
V preteklem letu sem imela več srečanj in pogovornih omizij na temo demografije. Evropejci predstavljamo le 6 odstotkov svetovne populacije! Slika pa je še malo slabša, če upoštevamo, da mnogi, ki sicer živijo v Evropski uniji, ne spoštujejo evropske kulture in vrednot. Kot predsedujoča skupini za demografijo v Evropskem parlamentu si želim, da bi demografija postala stalnica v naših pogovorih in da bi se ob vseh tekočih težavah zavedali, da je demografija največji strateški in dolgoročni izziv, ki je pred nami.
Prav te dni je minilo že več kot pol leta od prve ideje za peticijo o ohranjanju spomina na žrtve komunizma v Sloveniji, ki jo je Evropskemu parlamentu julija letos predložil dr. Mitja Ferenc. Malo ljudi ve, koliko truda je potrebnega, da v politično levem parlamentu zaživi kaj takega. Želim si, da bi vsi tisti, ki me spodbujate na poti mojega poslanstva, ki me prepričujete, naj naredim še več, podpisali to peticijo. Kljub postopku, ki vam bo vzel le do pet minut časa, bo vsak vaš glas dal peticiji večjo veljavo, saj si žrtve zaslužijo spoštljiv spomin. Brez spomina pa ni sprave. Hvala!
Konrad Adenauer, eden od ustanoviteljev projekta Evropske zveze, je nekoč dejal: »Če ne bomo ukrepali, nas bodo prehiteli dogodki, na katere Evropejci ne bodo mogli vplivati. Evropa bo izgubila vpliv, če je ne bomo branili in se prilagodili novim razmeram.« Danes bi lahko rekli, da je imel zelo prav. Smo sredi viharjev, ki divjajo okoli nas. Komaj premagamo eno krizo, smo že v drugi. Na barki, na kateri smo v tem divjem okolju zbrani ljudje različnih idej, vrednot, sposobnosti, narodnosti, kulture, spola, verskih prepričanj in še česa, pa imamo čedalje več težav z veslanjem v isto smer.
