19.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 avgusta, 2022

(ROE VS WADE) Ne nasedajte medijskemu senzacionalizmu – ameriško vrhovno sodišče ni prepovedalo splava

Piše: Andrej Žitnik (Nova24TV.si)

V slovenskih medijih so se pojavili bombastični naslovi o sodbi ameriškega Vrhovnega sodišča, ki razveljavlja precedenčni primer Roe vs Wade, kot na primer:  “Vrhovno sodišče odpravilo pravico do splava, naslednji korak kontracepcija?”, med drugim sta podoben naslov objavila spletna portala 24ur in MMC. Gre za bombastične naslove, najbrž z Googlovim prevajalnikom iz ameriških liberalnih medijev prevedene v slovenščino. Ameriški mediji namreč v sodbi vidijo ogromen politični potencial za skorajšnje volitve v senat in predstavniški dom. V resnici vrhovno sodišče splava ni prepovedalo, saj takšnih pristojnosti sploh nima.

Zakaj sploh gre? V pravnem procesu Roe vs Wade iz leta 1973 je takrat 22-letna nosečnica znana pod psevdonimom Jane Roe (kasneje se je izkazalo, da gre za 22-letno Normo McCorvey) tožila mestno okrožje Dallas oz. javnega tožilca Henryja Wada, saj je hotela pri petih mesecih nosečnosti opraviti splav, zakoni zvezne države Teksas pa so tak poseg prepovedovali. V nekaterih zveznih državah je do takrat veljala zakonodaja, ki je določala, da je splav mogoč le v primerih, če se s takšnim posegom reši življenje nosečnice.

Vrhovno sodišče je v primeru Roe vs Wade odločilo, da zvezne države nimajo pristojnosti same z zvezno zakonodajo prepovedati umetne prekinitve nosečnosti. Vsaj dokler fetus ne more preživeti izven maternice. Se pravi, da se je regulacija prekinitve nosečnosti prenesla iz zveznih držav na federalno raven, s precedensom vrhovnega sodišča. Kar pa ne pomeni, da je kjerkoli v ameriški ustavi zapisano, da je splav ustavna pravica ženske.

Norma McCorvey (Foto: Wikipedia)

Definicija tega, kdaj lahko fetus preživi izven maternice, se je sicer z razvojem znanosti spreminjala – takrat je bila inkubacijska doba 28 tednov, s sodobnimi inkubatorji pa zarodki rutinsko preživijo tudi, če so rojeni pri le 23 tednih, nekateri celo pri 20 tednih.

Precedens Vrhovnega sodišča Roe vs Wade pa je imel tudi določene omejitve: neomejena možnost prekinitve nosečnosti je veljala le prvi trimester. V drugem trimestru je bil splav dovoljen izključno za zaščito zdravja in življenja nosečnice. V tretjem trimestru pa so zvezne države lahko tudi same prepovedale splav, tako kot pred sodbo.

Sodišče splava ni prepovedalo

Kaj je vrhovno sodišče razsodilo z zadnjo sodbo, ki je tako razburkala javnost? Vsekakor ni prepovedalo splava. Gre predvsem za pravne, ne etične ali celo politične pomisleke sodišča, kot jim očitajo nekateri. Vrhovno sodišče je pravilno ugotovilo, da ustava ZDA ne predpisuje pravice do splava. Zato se mora odločba Roe vs Wade razveljaviti, pravica do regulacije umetne prekinitve nosečnosti pa se vrne na raven zveznih držav, kjer izvoljeni predstavniki ljudstva sprejemajo takšno zakonodajo, kot si jo večina prebivalstva države želi. Vrhovno sodišče torej ni odpravilo pravice do splava, le pravilno je ugotovilo, da za to sploh ni pristojno, saj ne gre za pravico, ki bi jo urejala ustava.

Resni ameriški pravniki – tako tisti na strani liberalcev kot tisti na strani konservativcev – se strinjajo, da je primer Roe vs Wade prestopil meje pristojnosti Vrhovnega sodišča in s politično voljo takrat liberalnega sodišča uveljavil zakonodajni precedens, ki je bil neustaven. Tudi slovensko Ustavno sodišče lahko presoja le primere, ki se neposredno navezujejo na neodtujljive pravice iz slovenske Ustave, čeprav včasih s kreativno uporabo kakšnega člena prestopi te meje in odloča o stvareh, kjer nima pristojnosti (dober primer tega je sodba, ki določa, da je država ustavno zavezana financirati javni zavod RTV Slovenija).
Pristojnost za odločanje o splavu je na zveznih državah
Sodba Vrhovnega sodišča tako pravico za določanje zakonodaje iz tega področja vrača tistim, ki imajo za to pristojnost – se pravi zakonodajalcem zveznih držav. V večini liberalnih zveznih držav se ne bo spremenilo nič. Pravica do splava je skoraj povsod v ZDA neodvisno od primera Roe vs Wade zvezno uzakonjena. V nekaterih državah – govori se o trinajstih – pa bodo izvoljeni zakonodajalci sprejeli zakone, ki si jih večina prebivalcev države želi. Kar lahko pomeni tudi prepoved splava.
Ena od teh držav je tudi Teksas.  A pozor – Teksas je država, kjer so zakonodajalci z zanimivimi pravnimi manevri že dosegli obvod federalno veljavne sodbe Roe vs Wade in sicer tako, da da so tisti, ki izvajajo umetne prekinitve nosečnosti civilno odgovorni za nenamerno povzročeno škodo, zaradi česar je zaprlo vrata kar nekaj klinik, ki so ponujale to storitev. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bi druge zvezne države posegle po podobnih manevrih s katerimi bi dosegle enak obvod.
Pomembno pa je poudariti še naslednje – ZDA so federacija – unija zveznih držav, s prostim prehodom meja, delavcev, blaga in storitev. Zvezne države so še veliko bolj intimno povezane kot Evropska unija. Nosečnica, ki ne bo smela opraviti umetne prekinitve nosečnosti v Alabami, Georgiji ali Teksasu, bo lahko šla čez mejo v drugo zvezno državo, ki to omogoča. Večina zasebnih ponudnikov zdravstvenih zavarovanj ponuja zdravljenje v katerikoli zvezni državi, pa tudi ameriška zasebna podjetja so napovedala, da bodo podpirala svoje zaposlene, ki bodo želeli opraviti splav v kakšni drugi zvezni državi. Nekatera podjetja so celo napovedala, da bodo zaposlenim plačala pot do najbližje klinike izven države. V ZDA je kar 180 milijonov ljudi zavarovanih prek delodajalčevih paketov zasebnih zavarovanj.

 

Dostop do splava bo ostal nespremenjen
Ameriške publikacije z bombastičnimi naslovi o prepovedi splava že vodijo volilno kampanjo za demokratsko stran, slovenski mediji pa le kopirajo njihove članke. Resnica pa je povsem drugačna. Vrhovno sodišče leta 1973 – ki je bilo po političnih prepričanjih zelo podobno trenutnemu slovenskemu Ustavnemu sodišču – je sprejelo neustaven zakon, s katerim je zveznim državam prepovedalo uveljavljati zakonodajo iz svoje pristojnosti. Trenutno Vrhovno sodišče je to pravno napako popravilo. Dostop do splava v ZDA pa bo ostal skoraj nespremenjen.

 

Kot zanimivost pa na koncu dodajmo, da je Norma McCorvey (Jane Roe) kasneje odločitev o splavu obžalovala in postala celo aktivistka proti splavu. Trdila je, da je šla v tožbo zgolj zato, ker so ji liberalni aktivisti plačali sodne stroške.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine