Piše: Vančo K. Tegov
Kje je to? Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov, tretji največji, iz arhipelaga Dodekanezov. Imenovan je tudi Hipokratov otok.
Glavno in največje mesto na otoku je Kos. Na njem živi okrog 30.000 prebivalcev, povečini Grkov. Večinoma se preživljajo s turizmom. Na vsem otoku je več kot sto najrazličnejših hotelov. 26 kilometrov od mesta Kos se nahaja mednarodno letališče. Na otok je možno priti tudi s trajektom; dvakrat dnevno je povezan s Pirejem ozirom Atenami.
Otok je dolg približno 40 km in ima 112 km obale. Otok Kos je zelo vetroven in zaradi tega ne čutimo tolikšne toplote. Povprečna temperatura zraka v juliju je 32 stopinj, morja pa 24 stopinj. V poletnih mesecih skorajda ni padavin, so pa zato izrazitejše pozimi.
Praočetje turizma na Kosu so Italijani, danes pa poleg samih Grkov pa so dovolj na gosto prisotni Angleži in Angležinje, skupno ali vsak zase.
Kardamaina, ki je na južni strani otoka je mesto prepleteno z nekaj uličicami in dolgo cesto ob morski obali, po kateri lahko kolesari, se sprehaja ali pa se popeljete s trikolesnikom. Sprednje ulice v bližini morja ponujajo različne taverne in bare, tiste v ozadju pa ponujajo turistične trgovine, v katerih prodajajo lokalna tematska darila kot so oljčna mila, izdelke iz oljčnega drevesa in naravne morske spužve.
Kakšno je počutje v primerjavi s prejšnjimi obiski?
Kos in s tem tudi naša lokacija z okolico sta v slabih dveh letih šli naprej. Število objektov, namestitvenih in gostinskih se spreminja. Eni odhajajo, drugi ostajajo, tretji nastajajo. Nekateri pridejo enkrat, drugi večkrat. Tisti, ki smo tukaj večkrat zapored ali s kakšnim letom premora lahko primerjamo. Očitno je da se ponudniki trudijo da naredijo dober, boljši ali odličen vtis na obiskovalca, gosta, raziskovalca. Ali to uspe vsakemu ali ne, je drugo vprašanje. Različno. Nekaterim kapo dol, od prvega dne pa do zadnjega v več letnih obiskih te že prepoznajo, te sprejmejo in ti ponudijo najboljše kar zmorejo, sedeč in dobro počutje ob morju (2 metra vstran) ob izdatni in zelo dobri kulinariki. So pa drugi, ki so biznis sprejeli kot polovične počitnice in kot polovično delo, brez da bi »forsirali« tempo. Te dve kategoriji sta tudi zadovoljni s svojim pristopom in učinkom. So pa tudi tretji, ki se v nameri ali nepopisni želji po velikopoteznem dosežkom in klientelo pokažejo kot »male« podjetniške duše in kot takšne ne sodijo v ligo, v kateri bi radi bili, želijo pa si vstop brez »kvalifikacij«. Ti imajo možnost za izboljšavo brez prehitevanja.
Brez izjeme pa je pohvale vredno, letos prvič (tretji obisk otoka) na račun namestitve in osebja na namestitveni lokaciji. Lahko so zgled prenekaterim hotelirjem daleč naokoli in daleč vstran od njih.
Pohvale vredno je tudi, da ob spremembi nacionalne zakonodaje o ekonomski izrabi obrežnega ozemlja, cene ležišč za sončenje niso poletele v nebo, ampak so zelo razumne in prilagojene lokaciji. Nauk za naše prve sosede na jugu.
Potreba po še …
Obisk in spoznavanje ali plaža ter sončenje sta dve plati prisotnosti na otoku. Zato priporočilo za vse, tudi za avtorja ob že večkratnem obisku otoka, da se dopust podaljša vsaj zaenkrat toliko, da je spekter doživetij bolj raznovrsten, pester in vsebinsko bogat. Morebitne sugestije od prej, pravzaprav pred prihodom bi prišle zelo prav. Prav tako ni odveč inventivnost osebja pri ponudnih pri nas, da se potrudijo z več objektivnosti pri nagovorih za bodoče aranžmaje. Čeprav bo zato potrebno dati kakšnega stotaka več. Ponotranjenega zadovoljstva bo bistveno več. Na obe strani.
Na Kosu nas pričakujejo, mi se bomo zagotovo vrnili …
