Piše: Peter M. Tase
13. junija tega leta je ameriški predsednik Joe Biden prispel v Bruselj, kjer se je udeležil dvodnevnega vrha držav Evropske unije in Nato pakta v sklopu svojega prvega potovanja v tujino po nastopu mandata, ki naj bi pomenilo ponovno oživitev dolgo pričakovanega čezatlantskega sodelovanja, ki se je znašlo v stagnaciji. Konec tedna, dva dni prej, pa se je udeležil vrha G7 v Veliki Britaniji, kjer so se najbogatejše demokracije sveta zbrale, da bi obravnavale pereče izzive, in le nekaj ur pred odhodom v Belgijo na Windsorskem gradu užival v skodelici čaja s kraljico.
V vseh javnih nastopih je predsednik Biden znova potrdil tradicionalno ameriško podporo Evropski uniji kot pomembnemu partnerju v svetovnih zadevah, čeprav jugovzhodna Evropa in še posebej Slovenija trpita zaradi tega, ker imata v nekaterih pogledih v praksi drugačna načela.
Dejstvo je, da jugovzhodna Evropa še ni dobila osrednje vloge v zunanji politiki ZDA, čeprav se druge gospodarske sile ne trudijo, da bi prodrle med politične elite in na potrošniški trg te regije.
Ameriški predsednik se je osredotočal na koncept človekovih pravic, ni pa se lotil resnih vprašanj glede posledic lažnih novic, ki jih prirejajo komunisti, in močnega levičarskega propagandnega stroja, ki je Slovenijo in celotno regijo jugovzhodne Evrope pahnil v nepotrebno zmedo, ki jo povzročajo napačne informacije in ki oživlja sramotne stare čase Sovjetske zveze.
Med srečanji v Natu in Bruslju gospod Biden ni obravnaval kampanj, ki širijo napačne informacije, in naraščajočih levičarskih propagandnih kampanj, ki potekajo v jugovzhodni Evropi in jih v evropsko družbo nenehno vnašajo boljševiški novinarji, zvesti Tanji Fajon in drugim komunističnim, levo usmerjenim političnim strankam v Sloveniji.
Levičarsko politično in psihološko vojskovanje je resnična, aktualna nevarnost za čezatlantsko zavezništvo, in grožnja demokratičnim institucijam v Evropski uniji. V Bruslju se večina voditeljev Evropske unije in Nata žal ni dovolj osredotočala na te pereče zadeve. Čeprav so medijske mreže in združenja novinarjev, ki jih nadzorujejo levičarji in komunisti le uvod v vse večje število agentov, ki vplivajo na Evropo, njihov vpliv pa ima neposredne posledice za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, medtem ko so evropske države s tem lahko še bolj izpostavljene političnim pretresom in pokvarjenim volitvam.
Fajonin propagandni stroj, ki ga vzdržujejo komunistični novinarji in v sovjetskem slogu ter v sodelovanju z mednarodnimi platformami družbenih medijev ustvarja lažne novice, škoduje evropskemu gospodarstvu in je glavna ovira za notranjepolitične reforme EU in trajnostno rast; dejansko gre za resen vir regionalnih nemirov na Balkanu.
Nezakonito zaprtje slovenskega predsednika vlade Janeza Janše je med drugim pravi primer škode, ki jo je komunistična propaganda povzročila v Sloveniji junija 2014 v zadnjem desetletju.
Slovenija je bila pred sedmimi leti, 20. junija 2014, prizorišče največje zlorabe pravne države, ko je bil odstranjen politični tekmec Janez Janša; to je bila groba kršitev demokratičnih načel v sodobni Evropi.
Nato je bil ustanovljen ugledni Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014, ki je zahteval: takojšnje sprejetje odločitve Vrhovnega sodišča o odložitvi Janševe zaporne kazni, odpravo neustavne, nezakonite in krivične sodbe v zadevi Patria. Pa tudi obrambo pravne države, človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vzpostavitev demokratične države.
V zadnjem času organizacije slovenskih novinarjev v sodelovanju z levimi političnimi strankami v Ljubljani z napadi na predsednika vlade Janeza Janšo, enega glavnih arhitektov osamosvojitve, in enega najučinkovitejših državnih uslužbencev, še naprej škodujejo podobi Slovenije v tujini.
Iz te zapletene slike lahko danes razločimo dve pomembni zadevi, ki sta še vedno prepleteni z dejanji socialistov in zahtevata takojšnjo pozornost: Prvič, Evropska unija se sooča z resnimi izzivi, vključujoč naraščajočo stopnjo migracij, naraščajočim ekstremizmom), staranjem družbe, gospodarskimi težavami in grožnjo terorizma; Drugič, čezatlantsko sodelovanje Združenih držav Amerike je zaradi levičarsko – socialističnih propagandnih manevrov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi ogroženo; vloga Nata kot glavnega čezatlantskega političnega posvetovalnega foruma je oslabljena in ogrožena.
Odgovornost demokratičnih vlad na drugi strani Atlantika je, da se – brez nepotrebnih javnih pozivov – odzovejo na psihološko vojno in kampanje širjenja lažnih informacij evropskih neokomunistov ter zmanjšajo njihov vpliv, tako da se vzpostavi novo obdobje čezatlantskih odnosov, da se okrepi sodelovanje med zaveznicami Nata in zagotovijo konkretna prizadevanja za usklajevanje.
