Razbitje vohunske mreže Cia v Iranu – Gre za pakt medijev in demokratov, da bi očrnili Trumpovo administracijo, je prepričan dolgoletni slovenski diplomat v ZDA

V luči predvolilne kampanje v ZDA in naraščajočih konfliktov med ZDA in Iranom na dan prihajajo novice iranskih oblasti, da so varnostne agencije razbile vohunsko mrežo obveščevalne agencije Cia in ob tem aretirale 17 ljudi. Nekatere iranske državljane so obsodili na smrtno kazen, druge pa na dolgoletno kazen za rešetkami. Dolgoletni karierni diplomat v ZDA Vladimir Kolmanič ob tem opozarja, da je treba novico vzeti z določeno rezervo, ker tega nihče še ni neodvisno potrdil, čeprav veliki mainstream mediji z izrazito antiameriško konotacijo dogodek obešajo na veliko zvon. Nekateri poskušajo to v luči predvolilnega dogajanja v ZDA izkoristiti in naprtiti del krivde sedanji administraciji predsednika Donalda Trumpa, je jasen Kolmanič. Po njegovih besedah se je torej umazana ameriška predsedniška tekma 2020 že začela.

 

Slovenska tiskovna agencija (STA) ob sklicevanju na tuje medije navaja, da naj bi bili domnevni vohuni zaposleni kot svetovalci in izvajalci na občutljivih položajih na ekonomskem, jedrskem, infrastrukturnem, vojaškem in kibernetskem področju. Vsi pridržani Iranci naj bi delovali neodvisno drug od drugega, po navedbah iranskih oblasti naj bi bila obljuba vizuma za ZDA oziroma obnova vizuma razlog za vohunjenje.

Vodja protiobveščevalne enote na iranskem ministrstvu za obveščevalne zadeve v Iranu je ob tem poudaril, da je bila naloga pridržanih zbiranje tajnih informacij na občutljivih in pomembnih položajih in uporaba napredne opreme. Ob tem sicer ni jasno, ali so aretacije povezane s primerom, ko je prejšnji mesec Iran izpostavil, da je razbil večjo kibernetsko vohunsko mrežo, ki naj bi bila pod vodstvom Cie. Od meseca maja dalje se odnosi med Iranom in ZDA zaostrujejo, saj so tedaj v veljavo stopile strožje sankcije s strani ZDA, ki jih je Washington uvedel po izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma.

Iran se je znašel v hudih škripcih in išče vse mogoče scenarije
Po besedah diplomata Vladimirja Kolmaniča Iran poskuša opravičevati svoje aktivnosti in seveda tudi spraviti v zadrego ameriško administracijo s temi novicami, češ da so aretirali teh 17 sodelavcev Cie in jih tudi nekaj usmrtili. “To je treba vzeti z določeno rezervo, ker tega še nihče ni potrdil neodvisno. Iran ima odprt konflikt z Združenim kraljestvom Velike Britanije, ker so zasedli njihovo ladjo.” Kolmanič izpostavlja, da se je Iran vsestransko znašel v hudih škripcih in poskuša vse, da bi se iz tega izvil. Pritiske doživlja tudi s strani Savdske Arabije in drugih držav. “Seveda, Iran bo poskusil vse. Na žalost pa se vedno najdejo mediji in politiki, ki gledajo na Iran z veliko naklonjenostjo, in to kljub temu, da vemo, da so ZDA od leta 1979 v permanentnem diplomatskem konfliktu z Iranom. Tedaj so namreč vdrli v ameriško veleposlaništvo v času demokratskega predsednika Jimmyja Carterja in ugrabili ameriške  diplomate ter jih držali v ujetništvu 444 dni. Skratka, ZDA in Iran od takrat nimata diplomatskih stikov, z Iranom imajo ZDA stalno težave.”

V luči predvolilnega dogajanja ZDA zdaj nekateri po prepričanju Kolmaniča poskušajo to izkoristiti in naprtiti del krivde sedanji administraciji predsednika Trumpa. “To ni nič novega. Sedaj sta bila Trump in zunanji minister Mike Pompeo zelo zadržana do slehernih konfliktov in eskalacij, je pa predsednik zagrozil, da če bo Iran igral zelo agresivno vlogo v regiji, so ZDA pripravljene tudi intervenirati.” Na novico o razbitju vohunske mreže ameriške obveščevalne službe se je Kolmanič odzval z besedami: “To bi vzel za rezervo, ker ni potrjeno od nevtralnih virov. Moj vtis je, da nekateri mediji in politiki namenoma prilivajo olje na ogenj, da bi mogoče škodovali sedanji ameriški administraciji.”

Trump že pred izvolitvijo napovedal, da ne bo začel nobene vojne
Ob vprašanju, kako realna je možnost oboroženega spopada, je Kolmanič spomnil, da je predsednik Trump v predvolilni kampanji še kot kandidat za nominacijo napovedal, da ne bo začel nobene vojne, ker so vojne ZDA stale ogromno, govoril je o številki 7 bilijonov dolarjev, tisočih mrtvih in tako naprej. “Tega se drži. Je eden redkih predsednikov, ki ni začel nobenega oboroženega konflikta. Napovedal je, da bodo ZDA postale tako močne, da si nobena država ne bo upala izzvati ZDA in njihovih zaveznic, in to tudi uresničuje.” ZDA so sprejele dva največja obrambna proračuna v zgodovini, v višini 700 milijard in 717 milijard, in to je jasen znak vsem nasprotnikom, da so ZDA tudi pripravljene uporabiti vsa sredstva, če bo to potrebno, je prepričan Kolmanič.

Doslej so ZDA naredile samo eno manjšo intervencijo: sprožile so rakete tomahawk na tovarno kemičnega orožja v Siriji, s čimer so jasno opozorile oblasti, da če bodo kemično orožje uporabili proti civilistom, bodo intervenirale, in to so tudi naredile. “Treba je upoštevati, da v ZDA poteka predvolilna kampanja in je marsikaj mogoče, tudi provokacije. Nek predsednik, ne sedanji, bi lahko izkoristil situacijo, če bi kazalo njemu v prid, da bi sproduciral nek konflikt. Ne verjamem, da bo to naredil Trump, ker je ta gradil svojo kampanjo na tem, da ne bo začenjal novih vojn. Če bi bila ogrožena nacionalna varnost Izraela ali destabilizacija v regiji, bi bile ZDA morda prisiljene reagirati. Močneje, če bi Iran uporabil vojaška sredstva, a menim, da se iranski režim zaveda pogubnih posledic, če bi se spustil v konflikt z ZDA. ZDA niso zainteresirane za tak konflikt,” je prepričan Kolmanič.

Hana Murn