Piše: C. R., STA
Buckinghamska palača je 8. septembra lani v dopoldanskih urah sporočila, da so zdravniki zaskrbljeni za zdravje britanske kraljice Elizabete II., le nekaj ur kasneje pa je odjeknila vest o njeni smrti. Še isti dan jo je nasledil njen prvorojenec, princ Charles, ki si je izbral vladarsko ime Karel III.
“Moji dragi mami, ko začenjaš svojo zadnjo veliko pot k mojemu dragemu pokojnemu očetu, želim preprosto reči: hvala,” se je vidno ganjen Karel III. v svojem prvem javnem nagovoru dan po smrti Elizabete II. zahvalil mami in dolgoletni monarhinji.
Še nekaj dni pred smrtjo je 96-letna kraljica Elizabeta na Škotskem sprejela odstop nekdanjega premierja Borisa Johnsona in za njegovo naslednico imenovala Liz Truss. Aktivna je bila do zadnjih dni, čeprav je v zadnjem letu življenja zaradi težav s hojo večkrat odpovedala udeležbo na dogodkih, pogostejše so bile tudi novice o njenem zdravstvenem stanju.
Elizabeta II. je bila simbol stabilnosti v hitro se spreminjajočem svetu. Za veliko večino Britancev je bila kraljica, ki je sooblikovala ves povojni čas, edini monarh, ki so ga poznali. Od leta 1952, ko je začela služiti narodu, se je v Združenem kraljestvu zamenjalo 15 ministrskih predsednikov. To je bilo obdobje velikih sprememb, tako za državo kot kraljevo družino.
Na prestolu je bila rekordnih 70 let in nekaj manj kot štiri mesece. Rekorda pa v tem času ni postavila le Elizabeta II., ampak tudi Karel III., ki je rekordno dolgo čakal na prestol. Kralj je postal pri 73. letih, s čimer je postal tudi najstarejša oseba, ki je zasedla prestol.
Uradno so Karla kronali 6. maja v londonski Westminstrski opatiji pred drugimi člani kraljeve družine in številnimi državniki. Slovesnost, ki je spoštovala stoletja stare običaje, je bila krajša in manj razkošna kot kronanje Elizabete II., kar naj bi bil prikazovalo modernejšo družino, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnila profesorica londonske univerze Pauline Maclaran.
A večje reforme kraljeve družine zaenkrat ni bilo. Prava modernizacija monarhije bi se po oceni Maclaran lahko zgodila šele v obdobju, ko bo na prestol sedel Karlov prvorojenec, princ William.
Valižanski princ je glede na raziskavo YouGov tudi najbolj priljubljen član družine, saj ima o njem pozitivno mnenje 74 odstotkov vprašanih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po priljubljenosti mu ne sledi kralj, ampak njegova sestra, princesa Anne (73 odstotkov) in Williamova soproga Kate (72 odstotkov). O Karlu III. ima pozitivno mnenje 60 odstotkov vprašanih, kar je bolje v primerjavi z lani, ko je bilo takega mnenja 44 odstotkov vprašanih.
V državi še naprej večinsko podpirajo monarhijo. Se pa precej razlikuje podpora monarhiji glede na starostno strukturo, je razvidno iz ankete YouGov. Pri starejših od 65 let jih je 80 odstotkov odgovorilo, da podpirajo kraljevo družino, med mladimi, starimi od 18 do 24 let, pa je takega mnenja 37 odstotkov vprašanih.
Ob smrti Elizabete II. so svojo priložnost izkoristili podporniki gibanja za republiko, ki si želijo ustavno reformo države in so bili v zadnjih letih zaradi spoštovanja kraljice tišji. Tako pa sedaj pogosteje pozivajo k reformi kraljeve družine na javnih dogodkih Karla III., v njegovo smer so zalučali tudi že kakšno jajce, ki zaenkrat ni zadelo kralja.
Karel se sicer v javnosti predstavlja kot bolj dostopen v primerjavi s svojo materjo. To je razvidno tako iz javnih nastopov na poteh, ki jih je po državi opravil skupaj s soprogo Camillo, kot z uradnih fotografij. Karel se predstavlja kot ponižnega in dostopnega in to v času, ko se Velika Britanija sooča z eno najhujših kriz dviga življenjskih stroškov, je dodala Maclaran.
Zaenkrat ostaja njegov praktično edini javni spodrsljaj lanski dogodek, ko je imel po nastopu položaja nekaj težav s pisali in je javno izrazil frustracijo. Tako kot se je Karlu v zadnjem letu uspelo izogniti večjim napakam, pa obenem ni bilo veliko odločujočih trenutkov njegove vladavine.
Verjetno bi se med take uvrstil njegov prvi božični nagovor Veliki Britaniji in Commonwealthu, ki si ga je ogledalo rekordnih 10,6 milijona gledalcev samo v Združenem kraljestvu. Med opaznejšimi pa je bila tudi prva pot v tujino, ko je marca obiskal Nemčijo in imel v parlamentu govor večinoma v nemščini, v njem pa pozval k enotnosti proti ruski invaziji Ukrajine.
Prvega leta Karla III. sicer res niso zaznamovale poti v tujino, a naj bi se to sedaj spremenilo. Prihodnji teden bo odpotoval v Francijo, kamor bi moral oditi že marca, a so pot zaradi tamkajšnjih protestov odpovedali. Domnevno pa se pripravlja tudi večja turneja, v središču katere bi bila krepitev odnosov s Commonwealthom.
Med 55 državami Commonwealtha jih je 14 takih, v katerih je kralj Karel III. Že zadnjih nekaj let pa so v teh državah vse pogostejša vprašanja o smiselnosti tovrstne ustavne ureditve, kar velja predvsem za Karibsko otočje, kjer stremijo k spremembam, poroča dpa. Med zadnjimi je leta 2021 postal republika Barbados, med drugim pa naj bi o tem resno razmišljali v Antigvi in Barbudi.
Obletnico smrti Elizabete II. in začetka obdobja Karla III. bo kraljeva družina zaznamovala v zasebnem krogu. Karel bo dan skupaj s Camillo preživel na gradu Balmoral, kjer je umrla Elizabeta.
