Piše: C. R.
Objavljamo pregled novic v višegrajskih državah.
Madžarska
Po raziskavi, ki jo je opravil inštitut Nézőpont in jo je ta torek, 4. maja, objavil dnevnik Magyar Nemzet, bi 40 % Madžarov trenutno volilo Fidesz Viktorja Orbána, medtem ko bi koalicijo Združena levica podprlo 34 % Madžarov. 58 % Madžarov meni, da so z delovanjem predsednika vlade Viktorja Orbána zadovoljni, medtem ko je nasprotnega mnenja le 35 %.
Madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó je v torek, 4. maja, napovedal, da bo Audi Hungária razširil svojo tovarno v Györu (severozahod države) z naložbo v višini 3,8 milijarde forintov (10,5 milijona evrov), za katero bo prejel 1,2 milijarde forintov (3,3 milijona evrov) subvencije in ki bo omogočila ohranitev 700 delovnih mest. Nemška avtomobilska industrija na Madžarskem trenutno zaposluje 170.000 ljudi in predstavlja 30 % industrijske proizvodnje v državi.
Podpredsednica Evropske komisije Věra Jourova je v ponedeljek, 3. maja, na vprašanje Euronewsa o madžarski novinarski skupini KESMA (Közép-Európai Sajtó és Média Alapítvány), ki naj bi bila blizu Fideszu, odgovorila: “Seveda bi rada posredovala. Vendar so sedanja pravila o konkurenci namenjena obravnavi veliko večjih primerov. S finančnega vidika pa je primer KESMA na Madžarskem premajhen, tj. vrednost združitve je premajhna za to. Pravila natečaja so zasnovana za večje primere […] To razočaranje […] nas bo spodbudilo k razmišljanju o boljših pravilih v prihodnosti.” Na to se je s humorjem odzvala podpredsednica Fidesza Judit Varga: “Věra Jourová pravi, da bi rada kaznovala Madžarsko, vendar ji pravila tega ne dovoljujejo. Tako “žalostna” pravila preprečujejo politično motivirana dejanja evrokratov. Mimogrede: zakaj je za komisarja tako neprijetno, če v državi članici vse deluje brezhibno? ”
Anketa Ipsosa, ki jo je spletna stran Szabad Európa objavila 6. maja letos na svojem Facebook profilu, potrjuje, da mnenje o potnem listu za cepivo še zdaleč ni enotno. Tudi Madžari se največkrat izrečejo proti (42 %), pred Rusi (34 %), Poljaki (32 %), Belgijci (26 %), Francozi (23 %) in Nemci (20 %).
Fidesz je v četrtek, 6. maja, napovedal ustanovitev Krščansko-demokratskega inštituta (Kereszténydemokrata Intézet – CDI), ki naj bi okrepil mednarodno vlogo stranke in spodbujal krščansko-demokratske vrednote. Predsedovanje naj bi bilo zaupano Istvánu Barankovicsu in Józsefu Mészárosu (KDNP), direktor mednarodnih odnosov pa naj bi bil Lorenzo Fontana, član Severne lige Mattea Salvinija.
Tiskovni predstavnik madžarske vlade Gergely Gulyás je v četrtek, 6. maja, dejal, da bodo zdravstvene omejitve za osebe brez cepilnega potnega lista na Madžarskem veljale vsaj do avgusta. Nekaj dni prej je napovedal, da bo čez devet mesecev treba razmisliti o novi kampanji cepljenja.
Glede na demografsko poročilo za leto 2020, ki ga je CSO objavil 5. maja letos, je število otrok poročenih parov lani doseglo številko 64.000, kar je 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2019 in najvišja raven po letu 2006. Ta številka ne odraža splošnega povečanja števila rojstev, temveč to, da se pari, ki želijo ustvarjati otroke, zdaj raje odločajo za tradicionalno družino. Hkrati je bilo leta 2020 na Madžarskem 28.000 otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. “Stopnja rojstev zunaj zakonske zveze se je v zadnjih desetletjih vztrajno povečevala in se med letoma 1990 in 2000 več kot podvojila, s 13 % na 29 %. Število in delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, sta se v zadnjih letih znatno zmanjšala, saj bo leta 2020 skoraj 70 % otrok rojenih poročenim staršem in 30 % zunaj zakonske zveze. To je precejšnja sprememba v primerjavi z 61-39 % pred letom dni in 56-44 % pred dvema letoma,” je navedeno v poročilu.
Svet zunanjih ministrov Evropske unije v sredo, 5. maja, zaradi veta Madžarske na resolucijo ni sprejel resolucije, ki bi obsodila kitajsko politiko v Hongkongu – nekdanji britanski koloniji s posebnim statusom – zlasti v okviru trenutne reforme volilne ureditve. Po poročanju avstrijske javne televizije (ORF) je madžarski veto povezan z več velikimi skupnimi projekti med Madžarsko in Kitajsko, vključno s prihodnjo ustanovitvijo kampusa prestižne kitajske univerze Fudan v Budimpešti ali izgradnjo hitre železniške povezave med Budimpešto in Beogradom, ki jo financira Kitajska. To ni prvič, da je Madžarska vložila veto na resolucijo, ki ni naklonjena Kitajski.
Državni sekretar ministra za obrambo Szilárd Németh je v četrtek na slovesnosti na univerzi v Debrecenu (vzhod države) desetim častnikom podelil diplome “vesoljskih vojakov” in ob tej priložnosti izjavil, da je “vesoljska vojna” eden od velikih globalnih izzivov 21. stoletja, enako kot terorizem, nezakonito priseljevanje ali “kibernetska vojna”.
Po srečanju madžarskega ministra za inovacije in tehnologijo Lászla Palkovicsa in njegovega avstrijskega kolega Martina Kocherja sta politika ponovno poudarila, da avstrijska in madžarska vlada nasprotujeta uvedbi vseevropske minimalne plače. “Sprejemamo načela, preučili bomo metode izračuna, vendar se nihče od nas ne more strinjati, da to ne bi smelo ostati v rokah držav članic,” je dejal Palkovics v izjavi.
Poljska
Poljski predsednik Andrzej Duda je v ponedeljek, 3. maja, v Varšavi ob robu praznovanja 230. obletnice prve poljske ustave sprejel ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega in z njim govoril o “varnosti v Ukrajini, polotok Krim, ki ga je zasedla Rusija, in rusko okupacijo okrožij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine” ter ponovno poudaril, da Poljska podpira članstvo Ukrajine v Natu in Evropski uniji. Zelenski je Dudo povabil na praznovanje 30. obletnice neodvisnosti Ukrajine, ki bo avgusta v Kijevu. Na praznovanju v Varšavi se je ukrajinski predsednik države srečal tudi s svojimi litovskimi, latvijskimi in estonskimi kolegi, ki so mu prav tako izrazili podporo. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je izjavil, da “Litva nikoli ne bo priznala nezakonite priključitve Krima in bo sprejela ukrepe za končanje dejanske okupacije dela vzhodne Ukrajine […] V Evropi 21. stoletja ni prostora za nova območja vpliva, ki bi zanikala suverenost neodvisnih držav.”
Anketa, ki jo je izvedla Latana za svoje letno poročilo Indeks demokratične percepcije 2021, je pokazala, da Poljaki menijo, da so Združene države Amerike večja grožnja demokraciji kot Kitajska.
Mestni svet mesta Wałbrzych (veliko mesto v Šleziji na jugozahodu države) je 29. aprila na predlog župana Romana Szełeja sprejel (pravno nezavezujočo) resolucijo, s katero je razglasil, da morajo biti vsi prebivalci občine obvezno cepljeni proti kovidu. “S to resolucijo želimo doseči, da bi več prebivalcev Wałbrzycha, več Poljakov razmišljalo o tem, da se je vredno cepiti, da bi bili zdravi in ne bi ogrožali svojih bližnjih,” je pojasnil Szełemej, medtem ko se je veliko ljudi na pobudo odzvalo zelo negativno, pred mestno hišo pa so potekale spontane demonstracije, na katerih so uradniki menda celo prejeli grožnje s smrtjo.
Evropski načrt za oživitev gospodarstva, ki bo Poljski med letoma 2021 in 2027 zagotovil 770 milijard zlotov (169 milijard evrov), je po burni razpravi ta torek, 4. maja, dokončno potrdil Sejm z 290 glasovi za, 33 glasovi proti in 133 vzdržanimi glasovi, vse spremembe, ki jih je vložila opozicija, pa so bile zavrnjene. Predsednik vlade Mateusz Morawiecki je branil ratifikacijo: “Danes rečemo odločen ‘da’ razvoju Poljske, razcvetu Poljske zaradi evropskih sredstev. To je hitra priložnost, da se izognemo pandemiji,” je dejal. “Pustimo ob strani prepire in logiko ‘oko za oko, zob za zob’. Danes pozivam vse stranke […] Danes ne glasujemo samo za KPO. Danes je ta akt akt o tem, ali naj se sprejmejo evropska sredstva za razvoj Poljske v naslednjem desetletju ali ne, in ta odločitev je ena najpomembnejših za naslednjih 10 do 20 let. Med 33 poslanci, ki so glasovali proti ratifikaciji, jih je 20 pripadalo večinski parlamentarni skupini PiS, čeprav je bilo to napovedano že pred nekaj tedni: 18 poslancev majhne stranke Solidarna Polska ministra za pravosodje Zbigniewa Ziobra ter dve poslanki PiS, Anna Maria Siarkowska in Małgorzata Janowska, proti katerim je nastopil predsednik poslanske skupine PiS Ryszard Terlecki, napovedal morebitne sankcije zaradi te nediscipline (o sankcijah proti poslancem Solidarne Poljske iz iste poslanske skupine pa ni razmišljal) – medtem ko so se skoraj vsi poslanci poslanske skupine Levica (Levica) – za enkrat – pridružili glasovom konservativcev iz stranke PiS.
Medletna stopnja inflacije na Poljskem se je v zadnjih mesecih močno zvišala in marca dosegla 4,2 %, aprila 4,3 %, za letošnji maj pa strokovnjaki napovedujejo celo 5-odstotno inflacijo. Kljub temu se ne pričakuje, da bo to močno povečanje, predvsem zaradi cene goriva na črpalkah (+28,1 % na letni ravni), ki se je lani na začetku pandemije znižala, trajalo dolgo.
Vendar je Svet za denarno politiko (MPC) v sredo, 5. maja, sklenil, da bo obrestne mere ohranil nespremenjene, tako da bo lombardna obrestna mera od 29. maja 2020 ostala pri 0,5 %. V skladu z izjavo MPC bo Narodna banka Poljske “še naprej kupovala državne vrednostne papirje in dolžniške vrednostne papirje z jamstvom državne zakladnice na sekundarnem trgu v okviru strukturnih operacij odprtega trga”.
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Wirtualna Polska izvedla družba United Survey in je bila objavljena ta četrtek, 6. maja, bi PiS Jaroslawa Kaczyńskega izgubila večino v Sejmu, vendar bi še vedno ostala (s 35,4 % volilnih upravičencev oziroma 211 sedeži) največja stranka na Poljskem, sledi – in to je veliko presenečenje – stranka Poljska 2050 Szymona Hołownie (20,4 % in 109 sedežev), medtem ko mnenje o Državljanski koaliciji (KO), ki je nastala okoli Državljanske platforme Donalda Tuska, zdaj pa jo vodi Boris Budka, še naprej pada in bi jo zdaj podprlo le 15,1 % Poljakov. Sledi koalicija Levica (Levica) z 10,4 %, nacionalistična stranka Konfederacja s 5,7 % in Poljska kmečka stranka (Polskie Stronnictwo Ludowe, PSL) s 5,1 %.
Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije (SEU), Bolgar Evgeni Tanchev, je v četrtek, 6. maja, objavil svoje mnenje o pritožbi Evropske komisije zoper Poljsko v zvezi z disciplinsko zbornico, ustanovljeno v okviru reforme sodstva. Po njegovem mnenju bi moralo “Sodišče razglasiti, da je poljska zakonodaja o sistemu disciplinske odgovornosti sodnikov v nasprotju s pravom Evropske unije”.
Po tožbi poljskega podjetja (Xero Flor sp. zoo), katerega pritožbo je poljsko ustavno sodišče zavrnilo, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v petek, 7. maja, obsodilo Poljsko, saj je menilo, da je njeno ustavno sodišče “nezakonito” zaradi “nepravilnosti pri imenovanju” enega od njegovih sodnikov – v tem primeru profesorja Mariusza Muszyńskega – s strani izvršilne in zakonodajne oblasti, s čimer je bila kršena pravica omenjene družbe “do sodišča, ustanovljenega z zakonom”, in opozoril, da je poljski predsednik Andrzej Duda (PiS) “zavrnil prisego treh sodnikov [ustavnega sodišča], ki so bili zakonito izvoljeni oktobra 2015”. ESČP zato meni, da “ukrepi [poljske] zakonodajne in izvršilne oblasti postavljajo pod vprašaj – z namenom uzurpacije – vlogo ustavnega sodišča” in s tem kršijo “pravico do poštenega sojenja” (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah) družbe pritožnice.
V okviru ukrepov proti epidemiji koronavirusov je Univerzitetni klinični center v Gdansku (severni del države) v četrtek, 6. maja, sporočil, da necepljene osebe ne bodo več smele obiskovati hospitaliziranih bolnikov: “Bolnika lahko naenkrat obišče ena oseba, vendar obisk ne sme trajati več kot 10 minut. Obiskovalec mora dokazati, da je bil dvakrat cepljen. Evropska poslanka Anna Maria Siarkowska (PiS) je v zvezi s tem vprašanjem napovedala poziv varuhinji pravic.
Kampanja cepljenja proti koronavirusu se na Poljskem krepi. Po podatkih poljskega ministrstva za zdravje je bilo samo 7. maja cepljenih 403.398 ljudi. Do petka, 7. maja, je bilo na Poljskem od začetka kampanje cepljenja cepljenih 13 034 348 ljudi. Po statističnih podatkih poljskih zdravstvenih organov je bilo doslej zabeleženih 7 358 primerov neželenih učinkov (0,056 % primerov).
Zdi se, da je serija ukrepov Evropske komisije proti Poljski obrodila sadove, čeprav morda ne v smeri, ki je bila sprva želena. Po podatkih Eurobarometra, ki jih je v četrtek, 6. maja, objavil časnik Rzeczpospolita, 50 % Poljakov še vedno zaupa Evropski uniji, 38 % pa ne. Za primerjavo: Evropski uniji zaupa 78 % Portugalcev, 74 % Ircev, 70 % Latvijcev, 59 % Madžarov, 58 % Romunov, 50 % Slovakov, 48 % Nemcev in Čehov, 41 % Avstrijcev in 39 % Francozov.
Poljska in Madžarska sta na vrhu v Portu v soboto, 8. maja, iz izjave voditeljev EU odstranili besedno zvezo “enakost spolov”. “Kristjani menimo, da je beseda ‘gender’ ideološki izraz, katerega pomen sploh ni pojasnjen […] Zato ne želimo mešati tega ideološkega spora z močno zavezanostjo enakosti med moškimi in ženskami,” je pojasnil Viktor Orbán.
Slovaška
Slovaški finančni minister in nekdanji predsednik vlade Igor Matovič je 1. maja na Facebooku objavil, da namerava sprejeti ukrepe za izboljšanje finančnega položaja družin, in izrazil zaskrbljenost zaradi demografskega razvoja v zadnjih desetletjih. Igor Matovič zato predlaga, da “v zadnjem trenutku poskusimo narediti čudež in Slovaško spremenimo v državo, kjer se mladi ne bodo bali ustvariti družine – kjer se družina ne bo bala sprejeti še enega otroka …”
Opozicijske stranke so marca izkoristile odmevno vladno krizo na Slovaškem in začele s peticijo za razpis referenduma o predčasnih volitvah, ki jo je doslej podprlo 585.000 podpisnikov in je bila ta ponedeljek, 3. maja, predana slovaški predsednici Zuzani Čaputovi, ki ima po ustavi 30 dni časa, da določi datum referenduma, njen tiskovni predstavnik Martin Strižinec pa je dejal, da bo gospa Čaputova najprej počakala, da se preveri, ali je omenjeno peticijo podpisalo 350.000 slovaških državljanov. Nekdanji predsednik vlade Peter Pellegrini (Glas-SD) že poziva k ljudskemu posvetovanju: “Referendum je suverena pravica. Želim zavrniti dvome o tem, ali imajo ljudje pravico do takšnega referenduma. Ker ima poslanec moč od ljudstva, ima ljudstvo pravico zahtevati, da se mu skrajša mandat.”
21 % Slovakov je prejelo vsaj prvi odmerek cepiva Covid, za cepljenje pa je prijavljenih 270.000 ljudi, kar skrbi organe, ki podpirajo množično cepljenje, saj se bojijo, da do konca maja kljub razpoložljivosti cepiv ne bo več nikogar, ki bi se cepil.
Slovaški predsednik vlade Eduard Heger je obiskal Dunaj.
Madžarski predsednik vlade je dal obsežen intervju konservativnemu slovaškemu portalu Postoj.
Češka republika
Češka javna televizija je v ponedeljek, 3. maja, objavila, da bo potni list za cepivo na Češkem testiran v drugi polovici maja. Kot je bilo že napovedano, bodo imetniki z dokumentom oproščeni karantene in testiranja s PCR, tudi pri prečkanju meja med državami EU, testiranje pa bo zdaj “univerzalno, dostopno, hitro in brezplačno”, saj trenutno brezplačno testiranje na Češkem ni zagotovljeno.
Zaradi trenutnega pravnega položaja, ki na Poljskem dejansko prepoveduje splav, razen v redkih primerih, nekatere Poljakinje zdaj iščejo splav na Češkem. Državni sekretar poljskega zunanjega ministrstva Szymon Szynkowski vel Sęk je v zvezi s tem dejal, da splavi, ki jih poljskim ženskam ponujajo češke klinike, “spodbujajo k kršenju pravic poljskih državljanov” in lahko vplivajo na dvostranske odnose med državama, predstavnik poljskega veleposlaništva v Pragi Antoni Wrega pa naj bi uradno zaprosil češkega ministra za zdravje Jana Blatnýja, naj nasprotuje predlogu zakona o tej zadevi: “Z vidika češko-poljskih odnosov obžalujemo, da se zakonodajni predlogi, ki legalizirajo komercialni turizem za splave, odkrito utemeljujejo z namenom, da bi se izognili poljski zakonodaji, ki ščiti nerojeno človeško življenje, in da je namen teh predlogov spodbujati poljske državljane k kršenju poljske zakonodaje.” Gospod Szynkowski vel Sęk pa je pojasnil, da je “razumljivo, da je poljsko veleposlaništvo zaskrbljeno zaradi morebitne uvedbe zakonodaje, ki bi pomenila poskus izogibanja poljski zakonodaji in spodbujala kršenje pravic poljskih državljanov v Češki republiki.” Tega stališča ne deli aktivistka Justyna Wydrzynska iz skupine Avortion Dream Team, ki je dejala: “Če prečkamo mejo, je konec poljske zakonodaje – ko smo v tujini, ne moremo kršiti poljske zakonodaje […] Če bi imela država zakonodajo, ki bi poljskim ženskam prepovedovala opravljanje splava v tej državi, bi to pomenilo diskriminacijo poljskih žensk. To preprosto ni mogoče, zlasti ker smo v Evropski uniji […] Če ne moremo potovati na Češko, bomo šli v Združeno kraljestvo, na Nizozemsko – še vedno bomo opravili splav.
Češka začenja blažiti ukrepe proti krivolovom. 3. maja so nekateri šolarji (osnovne in nižje srednje šole) lahko normalno nadaljevali s poukom v sedmih od štirinajstih regij v državi (v drugih regijah se bo šolsko leto začelo teden dni pozneje), medtem ko bodo trgovine ponovno odprte od 10. maja, prav tako nekatere storitve (zlasti frizerji), za katere je bil test negativen. Končno naj bi 17. maja restavracije lahko ponovno odprle svoja vrata.
Češka bo od Moskve zahtevala odškodnino za eksplozijo skladišča streliva v Vrběticah leta 2014, za katero krivi rusko GRU.
Strokovnjaki za zgodovino in kartografijo s Češke akademije znanosti so v začetku maja na spletu objavili Češki zgodovinski atlas, ki ponuja več deset interaktivnih zgodovinskih in tematskih zemljevidov od srednjega veka do danes. Spletna stran je na voljo v češkem in angleškem jeziku ter je dostopna brezplačno. Eva Semotánová z Zgodovinskega inštituta Češke akademije znanosti je za češki javni radio povedala: “Poskušali smo izpostaviti najbolj zanimiva območja, ki ponazarjajo, kaj se je v preteklosti dogajalo na ozemlju naše države. Na primer meje in ozemlja, religija in vera, prebivalstvo, pokrajina in ljudje. V teh velikih skupinah so podrobnejše informacije, ki so predstavljene v kronološkem vrstnem redu.
