Piše: G. B.
Po končanih pogrebnih slovesnosti v Vatikanu sledi še devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom. Včeraj je zanj daroval mašo v baziliki sv. Petra državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Somaševalo je približno tisoč škofov, med njimi tudi predsednik SŠK in novomeški škof dr. Andrej Saje, ki se je sicer v soboto udeležil tudi pogrebne slovesnosti.
Te dni se kardinali sicer zbirajo v t.i. kongregacijah, kjer poslušajo različna poročila, drug drugega in se pogovarjajo o stanju v svetu in v Cerkvi. Med njimi je 135 kardinalov volivcev in najverjetneje bo izmed njih izvoljen novi naslednik sv. Petra.
Kot je za Radio Ognjišče povedal škof Andrej Saje, je kandidatov s potrebnimi darovi za tako službo več, a izvoljen bo eden: »Nima pomena, da ugibamo, kdo bo to, saj so vedno možna presenečenja. Verjamem pa, da bo do izvolitve prišlo v nekaj dneh, v nekaj krogih, ko bodo prišli do potrebnega soglasja, to je dvotretjinska večina. Ta bo človek za današnji čas in zagotovo bo drugačen od papeža Frančiška, verjamem pa, da bo na svoj način nadaljeval njegovo poslanstvo.«
Poznavalci so sicer enotni, da bi novi papež v marsičem nadaljeval poslanstvo dosedanjega. Je pa Frančišek s svojim asketskim in na drugi strani nekonvencionalnim pristopom veliko stvari “postavil na glavo”. Kdorkoli ga bo že nasledil, bo zelo težko vrnil papeško službo v stare okvirje. Vendar pa je kardinalski zbor na razpravah pred začetkom konklava zagotovo pretresel tudi šibkejše točke Frančiškovega pontifikata, ki jih bo naslednji papež skušal sanirati.
Že takoj po papeževi smrti pa je koprski škof in podpredsednik SŠK dr. Peter Štumpf za nekatere medije ocenil, da bo novega Petrovega naslednika čakala intenzivna diplomatska dejavnost, torej stikov s političnimi voditelji, predvsem sedaj, ko je svetovni mir v nevarnosti.
Vendar to samo po sebi ne pomeni, da bo novi papež prišel iz vrst cerkvenih diplomatov, tako kot sta bila to denimo Pij II. in njegov neposredni naslednik Janez XXIII., ki je kot nuncij in delegat deloval v Bolgariji, Grčiji in nato v Franciji, kasneje pa je postal beneški patriarh.
