25.1 C
Ljubljana
torek, 11 maja, 2021

Padel še en mit o potrebnosti minimalne plače – slednja negativno vplivala na zaposlenost v Nemčiji

Minimalna plača v Nemčiji je negativno vplivala na zaposlenost, kaže raziskava inštituta Ifo. “Minimalna plača je vodila k zmanjšanju ekvivalenta zaposlenosti med 129.000 in 594.000 delovnih mest,” je zapisal eden od avtorjev Marcel Thum.

 

Minimalna plača, uvedena v Nemčiji, je vodila k selitvi delovnih mest, ugotavljajo v Ifu. Do tega podatka so prišli s primerjavo števila opravljenih delovnih ur v Nemčiji.

“Ko podjetja zmanjšajo število delovnih ur svojih zaposlenih, se skupen obseg dela zmanjša,” so poudarili v inštitutu. “V makroekonomskem smislu to pomeni tudi zmanjšanje zaposlenosti.”

Ifo je sicer v času uvajanja minimalne plače v Nemčiji napovedoval izgubo med 426.000 in 911.000 delovnih mest. A je dejanska izguba manjša, tudi zato, ker so mnogi delodajalci zaobšli zakonodajo.

“Uvedba minimalne plače je bila vse prej kot celovita,” je poudaril Thum. Tako se je leta 2016 zvišalo le 47 odstotkov plač, ki bi dejansko morale porasti.

V Ifu so izpostavili tudi, da zaradi uvedbe minimalne plače ni prišlo do pričakovanega zvišanja prihodkov najrevnejših. “Prvo leto po uvedbi minimalne plače je zmanjšanje števila delovnih ur skorajda v celoti izbrisalo povečanje urnega plačila,” so poudarili avtorji.

“Pa tudi tisti, ki prejemajo minimalno plačo in delajo v enakem obsegu kot prej, od minimalne plače nimajo veliko,” so dodali. V mnogih mestih tako minimalna plača denimo ne zagotavlja preživetja nad mejo revščine, mnogi, ki so prej ob nizki plači lahko prejemali še državno pomoč, pa z minimalno plačo do tega niso več upravičeni.

V Nemčiji so minimalno plačo uvedli s 1. januarjem 2015.

Zadnje novice

Sorodne vsebine