21.7 C
Ljubljana
nedelja, 23 junija, 2024

Ocena letošnjega strateškega foruma na Bledu? Pretiravanje z Balkanom, zapostavljanje drugih ključnih zaveznic

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)

“Najprej pade v oči to, da so tako rekoč vsi povabljeni na najvišjem nivoju zunanjega predstavljanja iz balkanskih držav. To samo po sebi ni nič narobe, je pa Blejski strateški forum po mojem mnenju namenjen neki širši razpravi,” je glede BSF-ja dejal strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik. “BSF bi moral letos bolj fokusirano nasloviti tudi transatlantsko, EU-ZDA partnerstvo in zavezništvo tako na  varnostnem, političnem kot gospodarsko-tehnološkem področju,” pa je prepričan nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer. 

Letošnji, 18. Blejski strateški forum, ki je potekal 28. in 29. avgusta 2023 na Bledu, je bil v znamenju “solidarnosti za globalno varnost”, zaradi nedavne ujme pa naj bi imela konferenca tudi humanitarno noto. Prav tako so bili pogovori osredotočeni na širitev EU do leta 2030 na države Zahodnega Balkana. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po poročanju medijev dejal, da mora biti EU dotlej pripravljena na širitev, prav tako morajo biti pripravljene bodoče članice. Bil je jasen, da morata obe strani opraviti domačo nalogo. Predstavniki balkanskih držav so napoved pozdravili, a hkrati niso skrivali nezadovoljstva nad počasnostjo odvijanja procesa. Na okrogli mizi so sodelovali politični predstavniki Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Kosova, Albanije ter Bolgarije.

Prisotni so se navkljub številnim odprtim medsebojnim vprašanjem strinjali, da je proces približevanja treba pospešiti. “Mi vemo, kaj hočemo, nisem pa prepričan, da vodstvo EU ve, kaj hočejo oni,” je med drugim dejal črnogorski predsednik vlade Dritan Abazović. Vprašal se je še, zakaj so v EU dobrodošli njihovi ljudje, ne pa tudi njihove države. Dogodka sta se udeležili tudi moldavska predsednica Maia Sandu in grška predsednica Katerina Sakellaropoulou. Foruma so se udeležili tudi predstavniki iz srednje Evrope in neevropskih držav.

Forum mora biti namenjen širši razpravi
Komentar o vsebini pogovorov, temah in povabljenih gostov je podal strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik“Najprej pade v oči to, da so tako rekoč vsi povabljeni na najvišjem nivoju zunanjega predstavljanja iz balkanskih držav. To samo po sebi ni nič narobe, je pa Blejski strateški forum po mojem mnenju namenjen neki širši razpravi. Treba je vedeti, da t. i. Zahodni Balkan ni nekaj novega.”

V oči bode dejstvo, da je bilo med najvišjimi političnimi predstavniki zaslediti predvsem državnike balkanskih držav. Mednarodna konferenca Blejski strateški forum 2023: kosovski predsednik vlade Albin Kurti, hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković in albanski predsednik vlade Edi Rama. (Foto: STA)

“To ni nekaj, kar bi se spomnilo zunanje ministrstvo ali aktualna vlada, ampak se te zadeve vlečejo že skoraj več kot 20 let.” Ko je bil Pogačnik leta 2000 državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, je to področje že bilo del agende (pred 23 leti). Tedaj se je Slovenija profilirala kot država, ki je najbližje EU in je zato vodila. “Ta del je v enem delu dobro ohraniti, saj je Slovenija med temi državami najdlje v EU in jo najbolje pozna, toda po drugi strani ne gre za nekaj novega.” To, kdo bo vstopil v EU, po njegovem niti najmanj ni odvisno od Slovenije niti od kogar koli drugega med povabljenimi, ampak od držav članic, ki bodo imele vsaka svoje zahteve, ter od izpolnjevanja nekih objektivnih pogojev, ki pa jih določene države še ne izpolnjujejo. In četudi jih bodo, to še ne pomeni, da bodo postale del EU. Države imajo namreč pravico do veta, kar je politična odločitev. Neka država lahko odlično izpolnjuje pogoje za vstop v EU, a je katera od članic ne spusti v zavezništvo.

Manjkali so visoki predstavniki Poljske, ki postaja regionalna vojaška velesila!
Ob tem niso mišljene majhne države, kot sta Slovenija, Hrvaška, ampak močnejše države, kot so Francija, Italija ali Nemčija, ki si to lahko privoščijo. Časovnica 2030 je zato po njegovem precej realna. Dobro bi bilo, da EU (z ozirom na nestabilnosti na vzhodu), čim prej dobi neko zaključeno celoto, toda realno gledano določene države zanesljivo še ne izpolnjujejo (objektivnih) pogojev za pristop k EU. Lahko pa obstaja politična volja, da se nekoga sprejme predčasno, četudi še ne izpolnjuje pogojev za vstop. Odločitev, koga se sprejme in koga ne, je povsem politične narave. Pogačnik se je v nadaljevanju dotaknil tudi globalne varnosti – na tem področju se mu zdi Blejski strateški forum močno podhranjen. Ne predstavlja si, kako lahko katera koli od prisotnih članic brez regionalnih velesil prispeva h globalni varnosti. Prav je, da se o tej temi pogovarjajo, ne smemo pa se prepuščati vtisu, da se je na Bledu “kakor koli močneje doprineslo h globalni varnosti”.

Poljska postaja ključni evropski akter na področju varnostne politike. Na BSF-ju je bila deležna premajhne pozornosti. Na fotografiji je predsednik vlade Mateusz Morawiecki. (Foto: epa)

 

Države, ki so se foruma udeležile, imajo že same težave v svoji lastni regiji, zato si je toliko težje zamišljati, da bi prispevale h globalni varnosti. “Treba je biti realen,” je poudaril Pogačnik. Omenjena solidarnost je po njegovem nekaj novega. Po eni strani gre za “sijajen pojem”, ki se je tudi “lepo izkazal” zlasti s strani držav, ki so Slovenije pomagale v času poplav. V splošnem pa gre za zelo širok pojem, ki je tudi pravne in politične narave. Ravno zato ostaja neznano, kaj natanko je z besedo “solidarnost” mišljeno. Obstaja bojazen, da ga aktualna vladajoča politika uporablja zato, ker lepo zveni. Pogačnik pa se je za konec vrnil k varnosti. Prepričan je, da bi bilo na konferenco smiselno povabiti več visokih poljskih predstavnikov, saj je prav Poljska ključna za obrambo vzhodnega krila Evrope. “Poljska postaja regionalna velesila. In Poljska bo imela čez leto, dve najmočnejšo armado v Evropi. Poljska ve, kaj dela, je zelo spretna, pametna. Zna kombinirati nacionalni interes z varnostnim interesom ter s strateškimi interesi.”

 

Pretiravanje z Zahodnim Balkanom, zapostavljanje perečih globalnih tem
Komentar je podal tudi nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v ZDA Tone Kajzer“Osebno zelo podpiram platformo BSF, ki se uspešno razvija in se letos dogaja že osemnajstič, za kar seveda organizatorjem in posebej generalnemu sekretarju kolegu Petru Grku izrekam vso pohvalo. Naš skupni cilj je vedno bil, ob samih začetkih BSF, da se skozi platformo BSF vključujoče profilira Slovenija kot članica EU, Nata in razvita srednjeevropska država ter njena verodostojna, na zahodnih vrednotah, za kar smo se izrekli na plebiscitu o samostojnosti Slovenije, utemeljena zunanja politika.” Prav tako smo se po njegovem prepričanju vedno zavzemali, da je BSF vključujoč forum tudi glede ključnih slovenskih zunanjepolitičnih akterjev. Slednje pa je na letošnjem BSF Kajzer pogrešal. V zadnjih letih je sicer BSF tako po relevantnosti tem, ki jih je obravnaval, kakor tudi glede samih udeležencev pridobival na pomenu. S tem pa se je krepila tudi verodostojnost Slovenije.

Tone Kajzer je na Blejskem strateškem forumu leta 2020 podelil priznanje za uglednega partnerja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Diplomat se je spomnil, da so na Bledu obravnavali izjemno relevantne teme, ki so tako zaradi verodostojnosti slovenskih gostiteljev in tematike kot povabljenih gostov pritegnile številne predsednike držav in vlad ter zunanje ministre ne samo iz evropskega, ampak tudi iz transatlantskega ter globalnega prostora. “Do neke mere razumem, da je želela aktualna vlada poleg Zahodnega Balkana v luči nestalnega članstva v VS OZN na letošnjem BSF več pomena dati multilateralizmu, ki je v krizi zaradi izzivov, s katerimi se sooča po drugi svetovni vojni vzpostavljen svetovni red, in šibkosti sistema OZN. Obenem pa pogrešam večji fokus debate na vrednotah in mednarodnem, na demokraciji in človekovih pravicah utemeljenem sodelovanju.” On osebno bi v tem smislu vsebinski fokus letošnjega BSF z naslovom Solidarnost za globalno varnost, bolj usmeril v pomen spoštovanja temeljne Ustanovne listine OZN ter temeljnih načel mednarodnega prava vključno s principom suverenosti, kar je predpogoj za delujoč svetovni red.

Zapostavljanje sosednjih držav, srednje Evrope in transatlantskega zavezništva EU-ZDA
Prav tako na letošnjem BSF Kajzer pogreša še večji fokus na izzivih, s katerimi se zaradi ruske agresije sooča evropska varnostna arhitektura in podporo Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Kajzer bi si želel še več udeležencev iz sosednjih držav oziroma formata C5, ki smo ga oblikovali, ko je MZZ vodil Anže Logar“Obenem izpostavljam, da bi se, tako menim, BSF letos moral bolj fokusirano nasloviti tudi transatlantsko, EU-ZDA partnerstvo in zavezništvo tako na  varnostnem, političnem in gospodarsko-tehnološkem področju,” je prepričan. Slednje je po njegovi oceni izjemnega pomena za ohranjanje in krepitev demokratičnih načel in vrednot na globalni ravni in tudi z vidika pomena dvostranskega partnerstva in zavezništva med Slovenijo in ZDA, kjer smo v času prejšnje vlade z ZDA tudi sklenili strateško partnerstvo. Ob tem, ko se zaveda, da so ameriški sogovorniki zelo zasedeni, bi si pa osebno seveda prizadeval, da bi na BSF povabili tudi ameriškega zunanjega ministra oziroma vsaj visoke goste iz State Departmenta ter delegacijo senatorjev in kongresnikov, ki so se v preteklosti BSF redno udeleževali.

Golobova vlada zapostavlja prijateljske odnose v okviru skupine Central 5, ki je cvetela pod Janševo vlado. Minister za zunanje Anže Logar. Skupino Central 5 (C5) sestavljajo: Slovenija, Avstrija, Češka, Madžarska in Slovaška. (Foto: STA)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine