V finski prestolnici Helsinki bosta do petka potekali neformalni zasedanji ministrov EU za obrambo in za zunanje zadeve. Slednji bodo med drugim razpravljali o Bližnjem vzhodu in Zahodnem Balkanu. Slovenski zunanji minister Miro Cerar naj bi se ob robu srečal z novim hrvaškim kolegom Gordanom Grlićem Radmanom.
Ministri za obrambo bodo svoje neformalno zasedanje, na katerem bo Slovenijo zastopal državni sekretar Miloš Bizjak, začeli že drevi. Razpravljali bodo o umetni inteligenci in vplivu podnebnih sprememb na varnost in obrambo.
V četrtek bodo z vodji evropskih diplomacij razpravljali o hibridnih grožnjah. Boj proti hibridnim in kibernetskim grožnjam je namreč ena od prioritet finskega predsedovanja Svetu EU.
Srečanje zunanjih ministrov EU bo trajalo dva dni, v petek se jim bodo pridružili njihovi kolegi iz držav Zahodnega Balkana. Po napovedih finskega zunanjega ministrstva bodo govorili o regionalnem sodelovanju.
Beseda bo tako verjetno tekla tudi o širitvi EU na Zahodni Balkan. Od teh držav sta najbližje članstvu Severna Makedonija in Albanija, za kateri je Evropska komisija konec maja znova priporočila začetek pristopnih pogajanj. A članice EU o tem odločajo s soglasjem, ki ga kljub številnim pobudam za zdaj ni na vidiku.
Minister Cerar je na julijski konferenci berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu na Poljskem izrazil pričakovanje, da bo EU strateške odločitve glede pristopnih pogajanj Severne Makedonije in Albanije sprejela jeseni.
Dogajanje na Zahodnem Balkanu zaznamujejo tudi zaostreni odnosi med Srbijo in Kosovom. Dialog o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom pod okriljem unije stoji že od lanskega novembra, ko je Kosovo uvedlo 100-odstotne carine na srbsko blago. Priština pri carinah vztraja kljub pozivom EU in ZDA, njihovo odpravo pa pogojuje s srbskim priznanjem Kosova.
V četrtek bodo zunanji ministri na zasedanju pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini razpravljali tudi o razmerah na širšem Bližnjem vzhodu. Tam so se v zadnjem času razmere močno zaostrile, predvsem v Hormuški ožini, ki je ključna za globalno trgovino z nafto.
Ministri bodo verjetno govorili tudi o ukrepih za ohranitev mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, od katerega so maja lani enostransko odstopile ZDA, letos pa se je začel deloma umikati tudi Teheran.
V petek pa bodo razpravljali o Arktiki, ki bo po navedbah finskega predsedstva zaradi globalnega segrevanja čedalje bolj strateško pomembna v Evropi in globalno.
Neformalno zasedanje zunanjih ministrov, imenovano tudi gymnich, bo tudi priložnost za pogovor ministra Cerarja z novim hrvaškim zunanjim ministrom Grlićem Radmanom. V začetku avgusta sta se sicer neformalno sestala med Cerarjevim dopustovanjem na Hrvaškem.
Na MZZ so bili v začetku meseca kritični do izjav Grlića Radmana glede arbitraže v enem od intervjujev. Med drugim so zanikali, da bi se Cerar decembra 2017 tik pred zdajci ustrašil in se umaknil od dogovora, po katerem naj bi državi spor rešili dvostransko. Poudarili so, da je arbitražna odločba o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončna in zavezujoča, sprejel jo je tribunal neodvisnih mednarodnih pravnikov in zato jo morata izvršiti obe državi.
