Piše: Gašper Blažič
Na Meddržavnem sodišču (ICJ) se bo danes začela javna obravnava v tožbi Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci med tri mesece trajajočo vojno v Gazi. V palači miru v Haagu bo danes svoje argumente predstavila Južna Afrika, v petek pa Izrael, ki očitke v celoti zavrača, poroča STA.
Južna Afrika oz. Južnoafriška republika (JAR) v tožbi, ki jo je vložila konec decembra, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. V tožbi je Pretoria med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. Javno zaslišanje bo potekalo o zahtevi Južne Afrike za uvedbo začasnih ukrepov, ki jih lahko sprejme sodišče. Med drugim je Južna Afrika sodišče pozvala, naj odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida nad Palestinci, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.
Izrael se je na obtožbe odzval z zgroženostjo in jih zavrnil. Tožbo Južne Afrike so kot neutemeljeno zavrnile tudi ZDA. Večina zahodnih držav sicer do zdaj ni oblikovala jasnega stališča.
Ni izključeno, da bi tožbo podprla tudi Slovenija
In kako se na dogodek odziva Slovenija? Kot je za nacionalni radio povedal vodja slovenske misije v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar, sicer nekdanji slovenski zunanji minister v času Pahorjeve vlade, je tožba pomembna, vendar bo več znano po prvi obravnavi. Ni pa skrivnost, da je sedanja zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon zelo naklonjena Palestincem in meni, da bi morala Slovenija priznati samostojno Palestino.
Gibanje za pravice Palestincev pa je Slovenijo po novem letu (glej TUKAJ) že pozvalo, naj se pridruži tožbi, v pismu zunanji ministrici Tanji Fajon so k temu pozvali “številni slovenski kulturniki”, kot piše STA. No, dejansko so se pod poziv podpisali intelektualni predstavniki trde levice, pa tudi nekateri profesorji, nekdanji politiki in novinarji, kot so denimo Franco Juri, Aurelio Juri, Rastko Močnik, Rudi Rizman, Božidar Flajšman, Peter Vodopivec, nekdanja slovenska zunanja ministra Ivo Vajgl in Boris Frlec, pa Darko Štrajn, Bogomir Kovač, Uroš Lipušček, Pavel Zgaga, Dušan Keber, Emil Milan Pintar, Božo Repe, Lucija Čok, Polona Frelih, Jože Pirjevec, Maca Jogan, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Svetlana Slapšak, Dušan Plut, Barbara Rajgelj, Spomenka Hribar, itd. Glede na močan politični pritisk trde levice in tudi stališč SD ter Levice ni mogoče izključiti, da bo Slovenija uradno podprla tožbo proti Izraelu.
Po kostanj v žerjavico poslali Južno Afriko, muslimanske države si hočejo “oprati roke”
Marsikdo se sprašuje, zakaj je tožbo proti Izraelu sprožila ravno Južnoafriška republika, ki je dolga desetletja veljala za najrazvitejšo državo afriške celine. Kot je znano, je nekdanja komunistična Jugoslavija z Južnoafriško republiko neuradne diplomatske stike navezala šele leta 1990, v času predsednika jugoslovanskega predsedstva Janeza Drnovška. JAR namreč za razliko od ostalih afriških držav ni veljala za članico Gibanja neuvrščenih zaradi apartheida, torej diskriminatorne rasne ureditve oz. ločenosti.
Ob tem pa velja spomniti, da SFRJ prav tako ni imela navezanih diplomatskih stikov z Izraelom. Prekinila jih je leta 1967, Josip Broz Tito pa se je močneje povezal z arabskimi državami. Med njegovimi velikimi prijatelji je bil tudi vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat. Slednji je tudi Drnovška leta 1989 na vrhu neuvrščenih v Beogradu čustveno razglašal za “brata”.
Po letu 1990, ko je bilo to obdobje apartheida končano, so na oblast v JAR prišli levičarski predstavniki temnopoltih, a ravno tako rasistično usmerjenih skupin, kar je sprožilo gospodarsko nazadovanje JAR, velik vzpon kriminala ter s tem povezano izseljevanje belcev iz države, saj so zaradi stalnih napadov postali zelo ogroženi. Ideološki nasledniki nekdanjega političnega zapornika Nelsona Mandele, ki je nato postal prvi temnopolti južnoafriški predsednik – pred njim je bil zadnji belopolti predsednik Frederik Willem de Klerk, ki je skupaj z Mandelo prejel tudi Nobelovo nagrado za mir – so namreč bolj ali manj zastopniki sodobne prebujenske ideologije, povezane z ameriškim gibanjem “Black Lives Matter”. Trenutni predsednik JAR je sicer dolgoletni črnski sindikalni aktivist (in tudi poslovnež) Cyril Ramaphosa.
Ker je JAR tudi najvplivnejša afriška država zaradi preteklega gospodarskega razvoja in ima zgodovinsko izkušnjo z apartheidom, je verjetno prav zato prevzela pobudo – in ne katera od muslimanskih oz. arabskih držav, ki bi s takšno tožbo izpadle smešno. Tako rekoč vsaka od njih ima na grbi kakšno zgodovinsko nečednost, zato ni izključeno, da so preko mednarodnih povezav med islamom in levičarstvom v boj poslali Južno Afriko. Njeno angažiranje torej ni naključje.
Je pa zagotovo mogoče pričakovati, da se bo okoli te tožbe oblikovala široka protiizraelska koalicija, ki pa jo ne bodo sestavljale samo države arabskega sveta, Iran, Turčija in še nekatere večinsko muslimanske afriške ter azijske države, ampak tudi države, kjer vladajo totalitarni režimi. Ni mogoče izključiti, da se bodo zaradi svojih interesov v to zgodbo vmešali tudi Rusi in Kitajci. Če bi bil Izrael pred svetom obsojen kot genocidna država, bi to lahko sprožilo nevarne razmere z možnostjo vojaške intervencije mednarodnih razsežnosti ter s tem globalni oboroženi konflikt. Že tako ali tako so s Palestino povezani tudi jemenski uporniki, ki z napadi na ladje povzročajo ogromno globalno gospodarsko škodo.
