Piše: Andrej Sekulović
Slovenija se sooča z obtožbami o omejevanju medijske svobode. V evropskem parlamentu je potekala razprava, na kateri predsedujoča Sophie in `t Veld ni hotela predvajati videoposnetka o medijih pri nas. Janez Janša je zapustil sejo in predlagal in `t Veldovi, naj odstopi.
Ko je pred dobrim letom dni v Sloveniji prišla na oblast desnosredinska vlada, se je naša podalpska domovina začela soočati z neutemeljenimi obtožbami, češ naj bi nova vlada omejevala medijsko svobodo. Takšne in drugačne obtožbe o »nedemokratičnosti« in domnevnem uvajanju »totalitarizma« so začeli širiti levi nasprotniki vlade, ki se želijo za vsako ceno vrniti na oblast, tudi če to pomeni metanje polen pod noge vladi v času zdravstvene krize. Pri tem so jim pomagali slovenski osrednji mediji, kasneje pa tudi kolegi iz tujih medijev in iz Bruslja. V Sloveniji tako kot v mnogih drugih državah stare celine obstaja močna leva kulturna hegemonija, ki ne glede na to, kdo sedi v parlamentu, obvladuje medijske in izobraževalne ustanove in prek njih oblikuje javno mnenje. Prav zato, ker je zdajšnja vlada pokazala vsaj malo resnosti pri poskusih omejevanja te hegemonije, so se levičarji nemudoma mobilizirali, da bi pod pretvezo boja za demokracijo, ki je sicer v Sloveniji ne primanjkuje, zavarovali in ohranili svoje privilegije. Pri tem jim seveda pomagajo tovariši iz tujine.
Cenzura v evropskem parlamentu
Zaradi teh obtožb je v evropskem parlamentu konec marca potekala debata o svobodi medijev in vladavini prava v Sloveniji, ki se je je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša. Vendar pa se je zataknilo, ko predsedujoča evropska poslanka Sophie in ‘t Veld ni želela predvajati videoposnetka o medijski svobodi v Sloveniji. Pri tem se je izgovarjala na tehnične težave, čeprav je Janša poudaril, da so posnetek poslali pravočasno. Posnetek, ki ga je v ta namen pripravila slovenska vlada, bi se lahko predvajal šele po debati ne glede na to, da je bil ključen za debato samo. Janša je zato protestno zapustil sejo, ki je potekala prek videokonference. Kljub izgovorom o tehničnih težavah je jasno, da je predsedujoča in `t Veldova hotela preprečiti ogled posnetka, saj je pred začetkom seje oddelek informacijskih tehnologij evropskega parlamenta potrdil, da je posnetek pripravljen za predvajanje. Ironično je tako prišlo do določene cenzure na seji, ki je bila organizirana zaradi »zaskrbljenosti« levo liberalne struje v Bruslju glede svobode medijev v Sloveniji. Sophie in ´t Veld, ki upa, da bo v liberalni skupini ALDE zamenjala njenega zdajšnjega vodjo Guya Verhofstadta, je kasneje izjavila, da obstajajo glede Slovenije »resni razlogi za zaskrbljenost«.
Ob boku Poljski in Madžarski
Po njenem mnenju sicer Slovenija »še ni tam, kjer sta danes Madžarska in Poljska«, vendar pa gre očitno v tej smeri, saj je dodala: »Storili bomo vse, da pripomoremo k temu, da Slovenija ne pride do te točke«. Pri tem se moramo vprašati, ali gre za grožnjo. Vsekakor gre za odraz izredno arogantnega prepričanja bruseljskih globalistov, da lahko suverenim državam krojijo usodo in narekujejo način življenja. Liberalci in globalisti, kakršna je in `t Veldova, so prepričani, da je njihova politična opcija edina pravilna, ter da jim to daje moralno pravico, da drugim solijo pamet. Prav tako se moramo vprašati, kaj je pri Poljski in Madžarski tako zaskrbljivega? Morda to, da varujeta svojo domovino in tradicionalno družino? Da branita otroke pred lažnimi »teorijami spola«? Ali pa gre v nos liberalcem to, da v teh dveh državah ne prihaja to terorističnih napadov islamistov? Vsekakor je za bruseljske globaliste vse to »nazadnjaško«, medtem ko v njihovem narobe svetu napredek predstavljajo demografska zamenjava, redni teroristični napadi in spreminjanje evropskih mest v gete tretjega sveta. Janša je sicer kasneje Sophie in `t Veld pozval k odstopu s položaja predsedujoče skupini za spremljanje spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic , češ da je s svojo cenzuro »nepopravljivo škodovala ugledu in verodostojnosti« te skupine.
