Piše: Gašper Blažič
Indonezija velja za otoško azijsko državo, kjer pa kljub zelo bogatim naravnim virom večina prebivalcev živi v revščini. V tej azijski državi je kar 87 odstotkov prebivalcev muslimanov, zato ne preseneča, da je članica Organizacije za islamsko sodelovanje, pa tudi Titovega gibanja neuvrščenih.
In kaj ima ta država s Slovenijo (razen uvoza indonezijskega premoga, ki ga uporablja TEŠ)? V zadnjem času predvsem to, da sta se obe državi pridružili v še v enem bizarnem postopku proti Izraelu. Spletna stran Newarab.com namreč poroča, da sta se Indonezija in Slovenija pridružili tožbi na Meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu proti Izraelu zaradi domnevne kršitve pravice Izraelcev. Predstavniki obeh držav so namreč sporočili, da se pridružujejo postopku, ki bo zahteval svetovalno mnenje o izraelski politiki do zasedenega palestinskega ozemlja, poroča omenjeni portal. Generalna skupščina ZN je zahtevo, da ICJ izda svetovalno mnenje o tem, ali je izraelska politika proti Palestincem kršila mednarodno pravo, zahtevala že leta 2022, zahteva pa je bila vložena skoraj leto dni pred začetkom Hamasovega napada in posledične izraelske vojaške intervencije.
Fajonova ima za to potezo tudi mandat vlade
Kot poroča portal, je Slovenija napovedala, da se bo udeležila obravnave, ki bo potekala februarja, razlog za odločitev za sodelovanje v akciji pa je menda izraelska vojna proti Gazi in povečano izraelsko nasilje na okupiranem Zahodnem bregu. To potezo je sicer že pred dobrim tednom dni napovedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon na tiskovni konferenci. Češ da je njeno ministrstvo predlagalo vladi sodelovanje Slovenije v tem postopku, kar je vlada potrdila. Ministrica Fajon je ob tem poudarila, da obravnavane domnevne kršitve zajemajo širok spekter in se v regiji dogajajo že desetletja, presegajo pa nedavni konflikt.
Postopek je sprožila Generalna skupščina Združenih narodov na podlagi decembra 2022 sprejete resolucije, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija. Ta resolucija je bila dejansko prošnja Meddržavnemu sodišču (ICJ) v Haagu za svetovalno mnenje o posledicah izraelskih dejanj na zasedenih palestinskih ozemljih (Gaza, Zahodni breg, vključno z vzhodnim Jeruzalemom) za človekove pravice in o domnevni kršitvi Izraela pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe. Domnevno kontroverzne dejavnosti Izraela so dolgotrajna izraelska okupacija, naselitev in priključitev palestinskega ozemlja – od leta 1967, prizadevanja Izraela za spremembo demografije, značaja in statusa Jeruzalema; in sprejem zakonodaje in ukrepov, ki diskriminirajo Palestince. »Gre za zelo širok spekter domnevnih kršitev, ki so bile desetletja storjene v regiji in katerih grozljive posledice so vidne še danes. V luči nedavnih dogodkov v Gazi in na Zahodnem bregu se je Slovenija kot ena redkih držav EU odločila aktivno sodelovati in predstaviti svoja stališča v tem postopku pred Meddržavnim sodiščem, ki je bilo zaprošeno za svetovalno mnenje,« je na novinarski konferenci po sprejetju sklepa na seji Vlade RS povedala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Govorica razcepljenega jezika: obsojamo Hamas, toda …
Slovensko stališče do konflikta na Bližnjem vzhodu je, kot piše uradna spletna stran slovenske vlade, jasno in že večkrat izraženo: »Ostro obsojamo nasilje tako Hamasa v Izraelu kot Izraela v Gazi – civilisti ne smejo biti tarče. Opozarjamo na resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Gazi. Od 7. oktobra 2023 je bilo ubitih 23 tisoč Palestincev, od tega 70 % žensk in otrok. Razseljenih je bilo 1,9 milijona ljudi, kar predstavlja skoraj 85 odstotkov celotnega prebivalstva. Prav tako ostro obsojamo vsako namero izgona palestinskega prebivalstva iz Gaze ali Zahodnega brega in zmanjšanja obsega palestinskega ozemlja. Slovenija je vseskozi pozivala k dodatnim sankcijam proti Hamasu in nasilnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu, pa tudi k vzpostavitvi stalnega premirja v Gazi, neomejenemu humanitarnemu dostopu in čimprejšnjemu začetku mirovnega procesa za rešitev dveh držav, vključno z mednarodnim priznanjem države Palestine, s končnim ciljem mirnega in varnega sobivanja med Izraelci in Palestinci.«
Sodišče je za 19. februar 2024 določilo začetek ustne obravnave, Slovenija bo na vrsti 23. februarja. Zastopanje Republike Slovenije v postopkih pred Meddržavnim sodiščem v Haagu koordinira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Kot je bilo že rečeno, je ministrica Fajon pojasnila, da se Slovenija iz formalnih razlogov za zdaj še ne more pridružiti tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida in etničnega čiščenja v Gazi. Bo pa to mogoče kasneje, je pojasnila. Vendar pa, kot je še dejala, Slovenija podpira postopke v zvezi s kršitvijo konvencije o genocidu, tako v primeru Ukrajine kot Palestine. Očitno Fajonova računa, da bo sodišče sprejelo sodbo, da gre za genocid.
»V luči nedavnih dogodkov v Gazi in na Zahodnem bregu se je Slovenija kot ena redkih držav EU odločila aktivno sodelovati in predstaviti svoja stališča v tem postopku pred Meddržavnim sodiščem, ki je bilo pozvano, da poda svetovalno mnenje,« je še dejala Fajon.
Upam, da nam profesor @DrPogacnik poda pravno razlago.
Slovenija in Indonezija bosta tožili Izrael pred haaškim sodiščem za 70-letno okupacijo Palestine. 🙄
To je prešlo že….in arabski mediji nabijajo Slovenija članica EU, NATO.https://t.co/msQCVx9m3R— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) January 19, 2024
Ob tem dr. Miha Pogačnik, profesor mednarodnega prava, opozarja, da v tem primeru ne gre za tožbo, ampak za postopek svetovalnega mnenja, ki je neobvezujoče in lahko zanj zaprosi pet organov ZN in 15 specializiranih agencij. “En slovenski profesor blizu SD bi verjetno rad še mal zaslužil,” hudomušno dodaja.
Po njegovo je škoda že storjena, vprašanje pa je, ali gre zgolj za naivnost ali morda del premišljene agende aktualne oblasti. “Težko oceniti. Bo pa Slovenija zanesljivo dobila nazaj nepotrebno klofuto.”
Ne gre za tožbo ampak za postopek svetovalnega mnenja, ki je neobvezujoče in lahko zanj zaprosi 5 organov UN, 15 specializiranih agencij.Postopek so v UN sprožili leta 2022(pred masakrom v Gazi). SLO je to pač podprla. En SLO profesor blizu SD bi verjetno rad še mal zaslužil.😂 https://t.co/XAAke5zKHG
— dr. Miha Pogačnik (@DrPogacnik) January 19, 2024
Indonezija leta 2023 zaradi groženj Izraelu izgubila organizacijo nogometnega prvenstva
Indonezijski zunanji minister Retno Marsudi je sicer že napovedal, da bo njegova država pripravila izjavo za obravnavo na sodišču. Zato sedaj zbira mnenja strokovnjakov za mednarodno pravo, so sporočili iz indonezijskega zunanjega ministrstva. »Pravico palestinskega ljudstva do samoodločbe je treba spoštovati. Izraelska okupacija Palestine, ki traja več kot 70 let, ne bo izbrisala pravice palestinskega ljudstva do neodvisnosti,« je dejal Marsudi. Ob tem je Indonezija sporočila, da podpira tožbo Južne Afrike proti Izraelu, čeprav ni podpisnica konvencije o genocidu iz leta 1948. Iz tega je mogoče sklepati, da omenjeno tožbo za zdaj še neformalno podpira tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Toda Indonezija zagotovo nima najbolj čiste vesti glede odnosa do Izraela. Marca lani je namreč Svetovna nogometna zveza Indoneziji odvzela organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva do 20 let. Razlog pa je bil v tem, da bi na tem prvenstvu sodeloval tudi Izrael, vendar sta dva lokalna guvernerja sporočila, da ne želijo gostiti izraelske reprezentance, številni prebivalci pa so celo organizirali demonstracije s sovražnimi napisi. Razlog je tudi v tem, da Indonezija formalno ne priznava Izraela kot neodvisne države. Zato se Indonezija 7. oktobra 2023 formalno ni opredelila do Hamasovega napada na Izrael, je pa izraelski odgovor na to ostro obsodila. Marsudi je Izrael celo obtožil kolonializma, že od vsega začetka je Indonezija velik zaveznik Palestincev. Velja pa tudi izpostaviti, da Indonezija in Izrael formalno nimata vzpostavljenih diplomatskih stikov, čeprav imata državi sklenjene nekatere sporazume o sodelovanju.
Zagotovo se lahko strinjamo, da so razmere v Izraelu zelo zapletene in da so mnogi Palestinci v težkem položaju. Vendar zgodovina kaže, da je bila neodvisna država Izrael že od nastanka leta 1948 velikokrat napadena s strani arabskih sosed, poskusi, da bi dosegli trajni sporazum o sobivanju Izraela in arabske oz. palestinske samouprave, pa so doslej vedno padli v vodo predvsem zaradi dejstva, da se arabski svet nikoli ni odrekel težnjam po uničenju Izraela, prav tako se nikoli ni sprijaznil s kompromisi po delitvi ozemlja Svete dežele na izraelsko in palestinsko samoupravo. Prav zato je, vsaj dokler bodo tam navzoči skrajneži iz Hamasa in Hezbolaha, nemogoče oblikovati kompromisno rešitev dveh držav. Prav zato je sedanja slovenska zunanja politika v zvezi z Bližnjim vzhodom očitno precej daleč od tako opevane »jedrne« Evrope in precej bližje Rusiji ter »neuvrščenim«, kjer imajo muslimanske države večinski delež.
Ob tem velja spomniti, da je Slovenija članica EU, zveze Nato, OECD, trenutno je tudi nestalna članica Varnostnega sveta ZN. Zato je takšna zunanja politika še bolj nevarna za ugled Slovenije. Vendar Tanja Fajon očitno meni, da si Slovenija lahko privošči tudi takšne avanture.
