Bonitetna agencija Moody’s preverja, ali bo znižala bonitetno oceno NLB, in sicer ker bi lahko zamik v zaključku prestrukturiranja banke, vključno s privatizacijo, vplival na kreditno moč banke, časnik Finance povzema objavo bonitetne agencije.
Moody’s je bonitetno oceno NLB začela proučevati zaradi verjetnega negativnega učinka zamude pri zaključku prestrukturiranja banke, vključno z njeno privatizacijo, na kreditno moč banke. Privatizacija je bila eden od pogojev Evropske komisije za odobritev državne pomoči banki leta 2013, so v Moody’s zapisali v torkovi objavi.
Spomnili so, da je Evropska komisija 6. aprila objavila nezaupno verzijo ugotovitev, na podlagi katerih je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede NLB. To je začela, ker Slovenija do konca leta 2017 ni izpeljala v zavezah dogovorjene privatizacije banke in ker je tudi predlogi Slovenije za alternativo prodaji deleža niso prepričali, da bi bili enakovredni prvotni prodajni zavezi.
Moody’s pravi, da se bodo pri proučevanju ustreznosti bonitetne ocene osredotočili na to, kako se bo odvijalo dogajanje glede privatizacije, med drugim, kakšni bodo predlogi Slovenije in odzivi Evropske komisije nanje.
“Če slovenske oblasti ne bodo dale zadovoljivih zavez glede prestrukturiranja banke, vključno z njeno privatizacijo, bi lahko banko doleteli disciplinski ukrepi Evropske komisije, vključno z vrnitvijo državne pomoči. Takšen scenarij bi spodkopal solventnost in likvidnost NLB,” so ocenili v bonitetni agenciji.
V Moody’s sicer pravijo, da bi dogovor med slovensko vlado in Evropsko komisijo rešil zastoj pri privatizaciji in bi verjetno stabiliziral bonitetno oceno banke.
Če pa takšnega dogovora v naslednjih dveh do treh mesecih ne bo, bodo banko doleteli finančni stroški in bi lahko to sprožilo znižanje bonitetne ocene, še napoveduje Moody’s.
Slovenija je začeto privatizacijo NLB junija lani ustavila zaradi tveganja, ki ga prinaša nerešeno vprašanje s Hrvaško glede prenesenih deviznih vlog. Hrvaška sodišča o tem vprašanju kljub nasprotovanju Slovenije odločajo, sodbe v treh primerih so pravnomočne. V eni je prišlo do izvršbe, en zahtevek je NLB izplačala, drugega pa po posebnem navodilu SDH kot skupščine NLB ne.
“Prepoved plačila ni zaščita pravnomočne sodbe na Hrvaškem in s tem v EU,” je na ponedeljkovi novinarski konferenci izpostavil prvi mož NLB Blaž Brodnjak. Dejal je, da bodo to navodilo SDH izpolnili, a opozoril, da si “poslovna banka ne more privoščiti, da ne upošteva pravnomočnih sodb sodišč”, saj ima “rating agencije, regulatorje, nadzornike, ki presojajo, ali spoštuje osnovne elemente prava v mednarodnem kontekstu”.
