6.2 C
Ljubljana
četrtek, 6 maja, 2021

Macron za temeljito reformo schengna

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je danes v luči zadnjih terorističnih napadov zavzel za temeljito prenovo schengenskih pravil, med drugim s strožjim nadzorom na zunanjih mejah. Napovedal je tudi okrepitev nadzora francoskih meja z drugimi članicami schengna, poročajo tuje tiskovne agencije.

“Pozivam k prenovi schengna,” je danes povedal Macron. Prizadeva si za “okrepitev skupnega nadzora meja s pravo varnostno policijo na zunanjih mejah”, poročajo tuje tiskovne agencije.

Namen te reforme je narediti schengenski prostor bolj koherenten, da bi bolje varoval naše skupne meje, je pojasnil. Poleg tega bi tudi bolje določal odgovornost za varovanje meja in solidarnost. Breme pa ne bi bilo samo na državah, v katere migranti pridejo najprej, je povedal francoski predsednik v francoskem mestu Perthus ob meji s Španijo.

Zavzel se je tudi za okrepitev boja proti nezakonitim migracijam in mrežam tihotapcev ljudi, ki so vse pogosteje povezane tudi s terorističnimi mrežami.

Dodal je, da bo prve predloge v zvezi z reformo predstavil na decembrskem vrhu Evropske unije. Želi, da bi dogovor dosegli v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2022. Francija bo predsedovanje prevzela od Slovenije.

“Napadi, ki jih je doživela Francija, in napad, ki ga je pred nekaj dnevi doživel Dunaj, nam kažejo, da nevarnost terorizma obstaja povsod, da obstajajo globalizirane mreže,” je povedal francoski predsednik. “To od Evrope zahteva, da okrepi svoj odziv,” je poudaril.

Francija to dela z okrepitvijo nadzora na notranjih schengenskih mejah, kjer bo podvojila število varnostnih sil z 2400 na 4800, je napovedal.

Francoski predsednik se je za reformo schengenskih pravil zavzel po več terorističnih napadih v Franciji in Avstriji, ki se je zgodil v ponedeljek. 21-letni Tunizijec, ki naj bi pretekli teden v Nici ubil tri ljudi, naj bi v Evropo prišel prek italijanskega otoka Lampedusa.

Macron je sicer reformo schengna predlagal že pred evropskimi volitvami leta 2019. Tedaj je med drugim predlagal vzpostavitev skupne mejne policije in evropsko azilno službo.

Schengensko območje, ki je omogočilo prosto gibanje ljudi, storitev in blaga po celotnem območju članic, je v praksi zaživelo marca 1995. Leta 2015 je schengen, v katerem je 26 držav, doživel prvi velik preizkus z migrantsko krizo. Od tedaj nadzor na notranjih mejah zaradi migracij izvajajo Nemčija, Avstrija, Švedska, Danska in Norveška. Francija pa ga je prav tako leta 2015 uvedla zaradi teroristične grožnje. Vse ga izvajajo še danes.

V skladu s trenutnimi pravili lahko države članice uvedejo nadzor na notranjih mejah v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti. V skladu z določili je nadzor načeloma mogoče uvesti za šest mesecev, ob strinjanju Evropske komisije pa ga je mogoče tudi podaljšati.

Številne članice schengna so meje zaprle tudi spomladi, s čimer so želele preprečiti širjenje novega koronavirusa.

Zadnje novice

Sorodne vsebine