Voditelji članic EU so danes v Bruslju po dolgi razpravi le dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ena članica, Poljska, se na tej točki ne more zavezati k uresničitvi tega cilja, k temu vprašanju se bomo vrnili junija, je še povedal.
“Želimo, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina,” je poudaril Michel in izpostavil, da so upoštevali različna izhodišča članic in regij v podnebni tranziciji.
Na plaz vprašanj, kako lahko imenuje tak razplet dogovor, je Michel odgovoril, da vse članice delijo isti cilj in ob tem sprejemajo to, da se ena država k temu cilju v tem trenutku ne more zavezati. Spomnil je, da je cilj maja na vrhu v Sibiuu podpiralo le osem članic, junija 24, danes pa torej vse ob poljski izjemi.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izpostavil, da je svoji državi v težkih pogajanjih izboril izvzetje iz cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poudaril je tudi, da so regijam z največ izzivi pri postopnem odpravljanju odvisnosti od fosilnih goriv ponudili velikodušno financiranje v pomoč pri prehodu v brezogljično družbo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da želi Poljska najprej podrobno preučiti sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki ga namerava komisija predlagati januarja. Izpostavila je tudi, da v uniji razumejo stališča Poljske, kjer so nekatere regije resnično močno odvisne od premoga.
Mehanizem za pravičen prehod bo zagotovil podporo regijam in sektorjem, za katere bo tranzicija največji izziv, so voditelji zapisali v sklepih in pozdravili napoved cilja, da ta mehanizem spodbudi za okoli 100 milijard evrov zelenih naložb.
V pogajanjih so se močno kresala mnenja glede vloge jedrske energije pri uresničevanju podnebnih ciljev. Nekatere države, med njimi Češka, Francija in tudi Slovenija, so izpostavljale pomen jedrske energije pri podnebni tranziciji.
A države, tradicionalno zadržane do jedrske energije, kot so Luksemburg, Avstrija, Irska in Nemčija, niso naklonjene temu, da bi evropska sredstva namenjali za jedrske projekte. Luksemburški premier Xavier Bettel je zapretil z vetom na sklepe, če bo jedrska energija opredeljena kot možnost za zmanjšanje izpustov, ki bo upravičena do evropskih sredstev.
Voditelji so sicer v sklepih potrdili spoštovanje pravice vsake članice, da sama odloči o mešanici virov energije, s katero bo uresničila podnebne cilje in da izbere ustrezne tehnologije. Zapisali so tudi, da so nekatere članice izpostavile, da je jedrska energija del njihove mešanice.
Tudi slovenski premier Marjan Šarec je ob prihodu na vrh opozoril na to, da bo treba v Sloveniji za uresničitev cilja ogljične nevtralnosti zapreti Teš 6, zaradi česar so tudi začeli razpravo o morebitni gradnji drugega bloka nuklearke, saj da je to za Slovenijo poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.
Slovenija je s sklepi zadovoljna, so povedali viri iz kabineta predsednika vlade.
Razprava o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027 je bila nepričakovano kratka, po neuradnih informacijah je trajala le 20 minut. Sklepi so skopi. V njih piše, da so voditelji razpravljali o glavnih elementih novega večletnega finančnega okvira in da pozivajo Michela, naj prevzame pogajanja s ciljem končnega dogovora.
Iz kabineta premierja Šarca so po koncu prvega dne vrha sporočili, da so voditelji izrazili nestrinjanje s predlogom finskega predsedstva in zadolžili predsednika Evropskega sveta, da v naslednjih tednih opravi niz bilateralnih razgovorov z voditelji s ciljem priprave novega kompromisnega predloga, ter da bodo pogajanja nadaljevali v začetku prihodnjega leta.
Neuradno se omenja možnost izrednega proračunskega vrha konec februarja.
Podnebna konferenca v Madridu ob protestih proti negotovemu koncu
V Madridu naj bi se iztekla podnebna konferenca, na kateri se delegati skoraj 200 držav pogajajo o pravilih za uresničevanje pariškega sporazuma. Uspeh konference je še vedno pod vprašajem, in to kljub številnim pozivom, da morajo odločevalci za rešitev podnebja ukrepati takoj. Zaključek konference bodo pospremili novi globalni podnebni protesti.
V Madridu se predstavniki držav, pogodbenic Okvirne konference ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) pogajajo že od 2. decembra. Njihova glavna naloga je bila dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021. Da je treba ukrepati hitro in odločno, so jih v zadnjih dveh tednih opozarjali številni strokovnjaki, institucije in aktivisti.
Konferenco naj bi zaključili popoldne, a so nekateri pogajalci že v četrtek ocenjevali, da se zna dogajanje zavleči. Predvidoma bi jo lahko zaključili nekje v noči s petka na soboto, a je tudi v primeru podaljšanja njen izplen negotov.
Eno najpomembnejših vprašanj letošnjih pogajanj je, kako lahko države s “prihranjenimi” izpusti toplogrednih plinov trgujejo med seboj. Prav tako je odprto vprašanje, kaj se bo zgodilo z zmanjšanji izpustov, ki so jih nekatere države dosegle še pred začetkom implementacije pariškega sporazuma.
V gibanju Petki za prihodnost, ki ga je navdihnila mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, so v četrtek doseženi napredek na konferenci v Madridu označili za nezadostnega in pozvali k novim globalnim podnebnim protestom. Namesto da bi reševali probleme, so delegati najpomembnejše odločitve znova prestavili v prihodnost, so izpostavili aktivisti, ki spremljajo pogajanja v Španiji.
Bodo v Sloveniji zaradi »podnebne pravičnosti« spet odpovedali pouk?
Današnji podnebni protesti naj bi opozorili na to, “kako malo je politikom mar za planet”. K novemu podnebnemu protestu na Trgu republike v Ljubljani ob 11.55 vabijo tudi v slovenskem gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
