Piše: C. R.
Mreža, ki jo sestavljajo Svetovni gospodarski forum v Davosu, velike korporacije, Združeni narodi in megabanke, je želela prisiliti svetovno gospodarstvo, da postane »podnebno nevtralno«. Podjetja so bila leta prisiljena v pokornost. Ta nedemokratična struktura je pravkar razpadla.
Zgodovina ustvarja teorije zarote, vendar ena zarota res obstaja – čeprav ni skrivna. Protagonisti te zarote o tem odkrito govorijo in to promovirajo.
“Prihodnost oblikujemo mi, močna skupina, kot je ta v tej sobi. Imamo sredstva za izboljšanje stanja v svetu,” je dejal vodja WEF Klaus Schwab (Zeleni) na letnem srečanju leta 2022 v Davosu. Leto pozneje je odposlanec ameriške vlade za podnebje John Kerry (demokrat) navdušen nad pomenom Institucije: “Če pomislite na to, je izjemno, da smo – izbrana skupina ljudi – sposobni stopiti skupaj in govoriti o reševanju planeta zaradi nečesa, kar se nas je dotaknilo v življenju.”
WEF vključuje približno tisoč velikih podjetij, pa tudi politike in fundacije bogatih finančnikov. Leta 2020 je forum sprejel »Manifest«, s katerim je razglasil »četrto industrijsko revolucijo«. Podjetja ne bi smela več služiti samo svojim financerjem, ampak »vsem deležnikom«. V sodelovanju z bankami, zavarovalnicami in pokojninskimi skladi globalne institucije, kot sta Združeni narodi in WEF, potiskajo svet k cilju združitve politike in gospodarstva v »podnebno ozaveščeno družbo«.
Ti lobisti niso podvrženi nobenemu demokratičnemu procesu, niti ni bilo nikoli glasovanja o tem, ali mednarodna skupnost sploh želi prestrukturirati svoje uspešno gospodarstvo v skladu z zamislimi te levičarske mreže. Že pred »Manifestom« so finančne skupine, kot je vsemogočni »BlackRock«, s svojim vplivom prisilile podjetja in investitorje, da so v skladu s smernicami levičarske Mreže umaknili svoj denar iz panog z visokimi emisijami toplogrednih plinov.
BlackRock ima ogromne deleže v podjetjih po vsem svetu, njegovi ljudje pa sedijo v številnih nadzornih svetih. BlackRock ima tudi “črno listo” podjetij, ki so pod drobnogledom zaradi domnevno malomarnih poslovnih modelov, ko gre za podnebna tveganja. Če podjetja ne spremenijo svojih poslovnih strategij v skladu z zahtevami levičarskega Mreže, BlackRock na letnih generalnih konferencah podjetij izglasuje zamenjavo uprave.
“Vsa podjetja pozivamo, naj objavijo načrt s poslovnim modelom, ki je združljiv z Net Zero Economy – to je gospodarstvom, v katerem je globalno segrevanje omejeno na precej pod dve stopinji,” je leta 2021 predsednik BlackRocka Larry Fink zapisal v memorandumu menedžerjem vseh večjih podjetij. Naslednje leto je šel Fink še dlje: podjetja, ki niso načrtovala prihodnosti brez CO₂, ne bodo prejela niti centa podpore. Kar je povzročilo velik val nervoze v vodstvih vodilnih koncernov.
Direktor BlackRocka za Evropo je bil takrat Friedrich Merz, verjetno bodoči nemški kancler.
Tudi drugi finančni velikani, kot sta State Street in Vanguard, so izvajali pritisk in prisilili podjetja, da spoštujejo podnebne predpise omrežja, da bi se izognila izključitvi od tokov kapitala. Leta 2019 je velika korporativna ameriška skupina “Business Roundtable” v skladu z dogmo levičarske Mreže izjavila, da ne želi več delati le za delničarje, temveč “za gospodarstvo, ki služi vsem Američanom” – in popolno »zaščito podnebja«. Na zahtevo mreže je ameriška vlada Joeja Bidna (Demokrati) napovedala obsežen sklop pravil za “trajnostne naložbe”.
Vse je bilo odlično usklajeno, podnebni aktivisti in levičarske nevladne organizacije pa so se navduševali nad gibanjem v Davosu. Potem pa se zgodi neverjeten preobrat.
BlackRock je nenadoma objavil, da zapušča pobudo Net Zero Asset Managers Initiative, osrednje »podnebno varčevalno« zavezništvo več kot 300 velikih podjetij, katerih cilj je v skladu z dogmo omrežja zmanjšati emisije CO₂ v gospodarstvu na nič. BlackRock se je tako pridružil valu umika velikih kreditnih ustanov iz Pobude: to levičarsko zavezništvo so v zadnjih tednih zapustile tudi velike banke JPMorgan, Goldman Sachs, Wells Fargo Citi, Bank of America in Morgan Stanley.
Prve razpoke v Omrežju so nastale pred dobrima dvema letoma, ko je Vanguard zapustil zavezništvo Net Zero. Novembra 2023 je sledila proskineza Wall Streeta: ameriška borza je iz imen skladov črtala izraza “vzdržen” in “preoblikovanje” – “po razočarajočih donosih”. BlackRock zdaj oblikuje svoj umik iz podnebnega bloka z izjavo, da je članstvo v levem zavezništvu “ustvarilo zmedo glede praks BlackRocka.”
Zmeda med normalnimi podjetji je bila že od samega začetka, saj s podnebnimi smernicami nista več odločala o ceni delnice le uspešnost podjetja pri strankah in dobiček, temveč ESG, radikalno nova merila vrednotenja levice: »Okoljski, Sociala, Upravljanje”. Lestvica ESG kaže, v kolikšni meri so podjetja upravljana podnebju prijazno, socialno pravično in sodobno. In merila za ocenjevanje so leta 2004 razglasili Združeni narodi prek svojega programa UNEP v navodilu z brutalno jasnim levičarskim naslovom: »Komur je mar, zmaga«.
Če so prej morala podjetja zadovoljiti potrebe strank, da bi ustvarila prihodek, je bila lestvica ESG namenjena spodbujanju podjetij k doseganju podnebnih ciljev ne glede na to, ali so sploh ustvarila več prihodkov. Philipp Hildebrand, podpredsednik BlackRocka, je to leta 2019 natančno izrazil: »Če se kot podjetje zavedate, da vam zaradi nizke ocene ESG kapital vzamejo in ga dajo vašemu konkurentu z višjo oceno ESG- ali je kakšna močnejša spodbuda za zaščito podnebja?
Sprva je šlo vse po načrtih Mreže: investicije v fosilna goriva so se zmanjšale. “Pritiski ESG so družbe za fosilna goriva, ki kotirajo na borzi, prisilili k znižanju stroškov raziskovanja in prodaji sredstev za fosilna goriva,” je dejal prof. dr. Aswath Damodaran, vodja korporativnih financ in vrednotenja na Univerzi v New Yorku. Številni koncerni so bili prisiljeni zapreti svoje rafinerije. In cene energije rastejo brez prestanka.
Ameriška centralna banka Federal Reserve je ESG in podnebne spremembe razglasila za prednostno nalogo, ameriški bančni regulator pa se je pridružil agendi mreže, tako da je bilo mogoče posojila odobriti samo v skladu s podnebnimi pravili. Evropska unija je tudi predpisala obsežno poročanje ESG za podjetja, kar je nenadoma povzročilo na stotine specializiranih svetovalnih podjetij v Bruslju.
V zvezi z „obveznostjo poročanja ESG“ je nemška vlada promovirala „Industrijo 4.0“ in pohvalila „uporabo ESG kot gonilne sile napredka“. V vladnem pismu, poslanem vsem podjetjem v Nemčiji, točka 1 navaja: “Zakaj ESG poročila niso le ‘lepo, če imaš’ in zakaj je zdaj pomembno za vsa podjetja.”
V ZDA se od leta 2021 oblikuje odpor proti tej levičarski norosti. “Ko pomislite, zakaj so cene bencina tako visoke, je eden od razlogov, da nimamo dovolj ponudbe, ta, da nimamo dovolj kapitala za naftne in plinske projekte,” je dejal Marlo Oaks, minister za finance Utaha.
Generalni pravobranilci več ameriških zveznih držav pod nadzorom republikancev so opozorili BlackRock, State Street in Vanguard, da obstaja utemeljen sum, da ta podjetja ne delujejo v najboljšem fiduciarnem interesu svojih strank, kot zahteva zakon. In potem ko jih ti pomisleki niso upoštevali, so vložili tožbe. Republikanski guvernerji so zagrozili, da bodo preklicali vladne pogodbe z vsemi podjetji, ki se držijo predpisov omrežja, če bodo podjetja v njihovih državah še naprej prikrajšana zaradi pravil ESG.
V odgovor je analitik UBS znižal vrednost delnic BlackRocka zaradi “tveganj, ki jih predstavlja uvedba ESG.” Larry Fink, razočaran nad padcem vrednosti delnic, se je distanciral. Poleti 2023 je prvič sporočil, da ne želi več uporabljati izraza “ESG”, ker se je izrodil v politični bojni krik skrajne levice. Prof. dr. Damodaran je o tem dejal: “Fink je piroman, ki joče nad požari, ki jih je sam povzročil.”
Zdaj sta Fink in “BlackRock” kapitulirala pred realnostjo življenja. In opustila levičarsko destrukcijo.
Vir: Axel Bojanowski, vodja znanstvene redakcije WELT
