Najvplivnejša evropska politična družina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), je danes na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Weber, ki je bil vseskozi nesporen favorit, je edinega tekmeca, bivšega finskega premierja Alexandra Stubba, premagal s 492 glasovi proti 127. Finec je pred glasovanjem njun dvoboj opisal kot nogometno tekmo Finske in Nemčije ter v nagovoru pred glasovanjem izpostavil, da je njihova največja dodatna vrednost enotnost.
Vodilni kandidat EPP volivcem obljublja Evropo, v kateri se bodo počutili doma in varne, ki ne bo projekt elit, temveč vseh državljanov. Obljublja jim novo poglavje za boljšo Evropo – brez jeze in strahu, temveč z optimizmom in upanjem, brez nacionalizma, temveč s solidarnostjo. Poudarja, da je treba ustaviti nezakonite migracije.
45-letni Weber iz vrst bavarske krščansko-socialne unije CSU je evropski poslanec od leta 2004, od leta 2014 pa predsednik politične skupine EPP v Evropskem parlamentu. Maja se je v pogovoru z STA v prvi vrsti predstavil kot Bavarec z močno regionalno identiteto. Sicer pa se je opisal kot “prepričan Evropejec”, ki ima rad dobro vsebinsko razpravo, nad vse pa postavlja kompromis.
Koncept vodilnih kandidatov, ki je bolj poznan po nemškem izrazu spitzenkandidati, je EU uvedla pred prejšnjimi evropskimi volitvami, da bi nadela obraze od ljudi odtujeni evropski politiki in okrepila volilno udeležbo, tudi z obljubo po večji demokratičnosti. Vodilni kandidat naj bi namreč v primeru zmage svoje stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije.
Sistem je sporen iz pravnih in političnih razlogov. Predvideni cilj ni zajamčen, saj voditelji članic, ki imajo glavno besedo pri tem, kdo bo predsednik komisije, izpostavljajo, da ni samodejnosti med izidom volitev in to funkcijo. Prav tako koncept doslej ni bistveno prispeval h krepitvi volilne udeležbe. Spodbuja pa razpravo o evropskih temah in vnaša dinamiko v volilni proces.
Temeljno sporočilo EPP s kongresa v Helsinkih je sicer pomen enotnosti. “Skupaj, združeni, bomo zmagali na teh volitvah,” je zatrdil večkratni bivši evropski komisar in francoski minister Michel Barnier, sedaj glavni pogajalec EU o brexitu, in posvaril pred evroskeptičnim evropskim poslancem, zagovornikom brexita Nigelom Farageom “v vsaki državi”.
Enotnost je izpostavil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je v Helsinkih, da bi posredovala sporočilo enotnosti, pometla pod preprogo notranje razlike glede Orbana, ki s spornimi potezami sproža plaz očitkov EPP, da dopušča teptanje evropskih vrednot in da se pomika vse bolj v desno.
Orban je simbolično počastil spomin na pokojnega bivšega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, ki je njegovo stranko Fidesz povabil v EPP, ter poudaril, da družina kljub nesoglasjem vselej drži skupaj. Ne merimo se po standardih levih strank, hoditi moramo po svoji poti, je pozval in izpostavil podporo Webru, ker ve, “kdaj je čas za razpravo in kdaj za enotnost”. Pozval je k tudi k odgovornosti za to, da EU ne uspe zagotoviti, da Britanci ostanejo notri, migranti pa zunaj.
V EPP izpostavljajo, da bo njihov spitzenkandidat v volilni kampanji obiskal vseh 27 članic unije, da bi bolje razumeli skrbi Evropejcev. Prava kampanja se bo začela spomladi. V EPP na volitvah prihodnje leto računajo na zmago in odločno poudarjajo, da je treba proces spitzenkandidatov izpeljati do konca – da torej ta mora postati šef komisije.
