Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Kritična teorija rase trdi, da vse institucije – torej vlada, gospodarstvo, kultura – temeljijo na rasni hierarhiji, z belci na vrhu in temnopoltimi na dnu. Tudi stvari, ki so videti rasno nevtralne, se po natančnejšem pregledu izkažejo za rasistične. Ideja izvira iz nečesa, kar se imenuje kritična teorija, kar je Andrew Breitbart pojasnil v svojih spominih: “Pravična ogorčenost: Oprostite, medtem ko rešujem svet!”
Šlo je za izum skupine radikalnih levičarskih intelektualcev, znanih kot frankfurtska šola, ki so jo razvili, da bi s kulturnimi spremembami dosegli tisto, česar marksizem ni mogel doseči politično. Andrew Breitbart je zapisal: “To je bila dobesedno teorija kritiziranja vseh in vsega povsod. To je bil poskus rušenja družbenega tkiva z uporabo vseh družbenih ved … to je bila neskončna in neskončna kritika statusa quo, mladostniški upor proti vsem uveljavljenim pravilom in normam. … Kritična teorija ne ustvarja, ampak samo uničuje.“
Kritična teorija je razvila različne veje. Ena izmed njih je bila kritična pravna teorija, ki pravi, da ustava, naš sodni sistem in naši zakoni nikoli ne morejo biti nevtralni ali objektivni, ker obstajajo za zaščito tistih, ki so jih ustvarili. Znanstvenik na Harvardski pravni fakulteti po imenu Derrick Bell je to razmišljanje prenesel na raso in pripravil kritično teorijo rase. Kot je nedavno poročal Breitbart News: Teorija kritične rase trdi, da so ZDA po svoji zasnovi rasistične, ker se je njihova ustava in vse druge institucije pojavile v kontekstu, ko je bilo suženjstvo zakonito. V skladu s teorijo je sama institucija zasebne lastnine v ZDA pokvarjena, ker je bila vključena v sistem, ki je temnopolte ljudi videl kot nepremičnine. V knjigah, kot je Obrazi na dnu vodnjaka, je Bell svojo teorijo nadalje razvijal in trdil, da je nadaljnje zatiranje črncev ostalo del ameriške kulturne identitete. Napisal je celo znanstvenofantastično zgodbo (kasneje kratki film) “Vesoljski trgovci”, v kateri je Amerika črnce prodala tujcem.
Za Bella je bilo gibanje za državljanske pravice obžalovanja vredno v tem smislu, da je temnopolte Američane zavedlo v prepričanje, da je enakost pred zakonom zadostna. Pravi problem je bil po njegovem mnenju v tem, da je pravni sistem v osnovi rasističen. Bell je videl le eno pot do odrešitve: če bi ZDA spremenile ustavo, da bi vključile socialno-ekonomske pravice – kot so zdravstveno varstvo, stanovanja, izobraževanje in podobno, bi lahko razveljavile prvotni greh suženjstva z vključitvijo prerazporeditve bogastva. Takšna ustavna revolucija bi lahko osvobodila revne ljudi vseh ras, hkrati pa obnovila človečnost temnopoltih ljudi.
Bell je vplival na Baracka Obamo in o njegovem delu je učil svoje študente prava. Andrew Breitbart je odkril povezavo med Obamo in Bellom, ki je razvidna iz videoposnetka, ki je bil objavljen po Breitbartovi smrti. Takrat so se osrednji mediji kritični teoriji ras posmehovali kot obrobnemu problemu. Danes se je izkazala za glavno temo v javnem izobraževanju in usposabljanju o rasni občutljivosti. Ljudje so vsak dan indoktrinirani v teoriji kritične rase. Američani se prebujajo, da se kritična teorija ras uporablja za ponovno vsiljevanje rasnega mišljenja naši družbi. Pisatelj in režiser Christopher Rufo je razkril, kako razširjena je teorija kritične rase v šolah, vladi in zasebnih podjetjih; konzervativni radijski voditelj in avtor Mark Levin to temo poglobljeno raziskuje v prihajajoči knjigi Ameriški marksizem.
Povezava med teorijo kritične rase in marksizmom je močna, kot je nedavno na seji šolskega odbora v okrožju Loudon v Virginiji ugotovila ženska, ki se je priselila iz komunistične Kitajske:
Rasa je za kritično teorijo rase tisto, kar je razred za marksizem: osnovni gradnik družbe, ki ga lahko premaga le revolucija, ki daje moč tistim, ki so bili prej zatirani. Morda najboljši odziv na teorijo kritične rase prihaja od Fredericka Douglassa, osvobojenega sužnja, ki je postal eden najpomembnejših abolicionistov iz 19. stoletja in je prijateljeval s predsednikom ZDA Abrahamom Lincolnom. Douglas je nekoč dejal, da je bil 4. julij posmeh temnopoltim Američanom, ker so ZDA ob ustanovitvi ohranile suženjstvo. In vendar je v istem govoru Douglass ugotovil, da se bodo načela ustanovitve Amerike izkazala za rešitev države. Amerika ni popolna in ima zgodovino rasne krivice. Toda edinstvena načela, na katerih je bila ustanovljena, so bila in ostajajo univerzalna, brezčasna in nerasna. Ta načela svobode so rešitev in ne težava.
