3.5 C
Ljubljana
sobota, 16 oktobra, 2021

Globalizirano gospodarstvo – gospodarstvo in pandemija COVID-19

Piše: Damian Ahlin

Po padcu berlinskega zidu se je na zahodu razširilo pričakovanje, da bo vzpostavitev političnih in gospodarskih vezi z Rusijo in Kitajsko vodila v postopno vključitev teh dveh sil v svetovni red.

Govorimo o predpandemiji 

Namen bi bil spodbujati napredek v teh državah, vse več zanimanja za krepitev globalnega sistema in širitev povezanih in zahtevnih srednjih razredov, ki bi okrepili ta vrli krog. 

Povzetek tega sklepanja nas vodi zlasti v zadnja leta pred pandemijo. Kitajska je prvič predstavila gospodarski projekt leta 2013, ki ga kritiki vidijo kot del prizadevanj za povečanje svojega vpliva v svetu. Medtem ko so ZDA videle trgovinsko vojno kot priložnost za odpravo napak misleč, da jih Kitajska trpi že desetletja zaradi nepoštene trgovine, je Peking to videl kot poskus ZDA, da upočasnijo vzpon azijske države. 

V Evropi so med vrstniki slišali nezadovoljstvo, Anglija pa se je odločila odpreti pot do tako imenovanega brexita. 

Pričetek novega načina  življenja 

Pandemija koronavirusa je obnovila poslovne in diplomatske spore med silami vzhoda in zahoda. Ob tej priložnosti preiskave izvora virusa, ki je prizadel človeško raso, povzročajo veliko napetosti med ZDA, Kitajsko in Rusijo. Odhod Anglije ogroža tudi gospodarski režim Evropske unije. 

17. novembra 2019 je bil uradno diagnosticiran prvi primer COVID-19, obstajajo študiji, ki kažejo, da se je začelo že prej. 

COVID-19 je prinesel tehnološko revolucijo, čeprav je prispeval k njenemu pospeševanju kot noben drug dogodek v zadnjem času. Ta hitrost bo v gospodarstvu impregnirana in je ne bo mogla ustaviti. Pandemija povzroča novo organizacijo dela, digitalizacijo, večjo prisotnost države in poudarja krizo globalizacije. 

Neenakost: Mnogo je zmagovalcev in poražencev. Neenakost je zagotovo največji problem, s katerim se je treba spopasti v družbi, ki težko pravično razdeljuje cepiva, delovna mesta ali usposabljanje. Končno, njeno bogastvo. 

Večja prisotnost države: kot porok ob velikih motnjah krize, pa tudi ob naraščajočem nezaupanju v mednarodno sodelovanje in upadu multilateralizma. 

Pandemija je poleg povečanja napetosti med Kitajsko in Združenimi državami ustvarila velik obseg javnega dolga, kar je okrepilo krizo globalizacije, ki bo imela dolgoročne posledice za dobavne verige. Istočasno je povečala skrb za trajnost in podnebne spremembe. 

Delo na daljavo se giblje od 10% do 50%. 

Svetovno gospodarstvo po pandemiji 

Celoten položaj Evropske unije na svetovnem prizorišču je odvisen od smeri, ki jo želi ubrati njena hegemonična moč. Okoliščine kažejo, da nista le Kitajska in Rusija, vsak na svoj način, pripravljeni na agresivno konkurenco in konfrontacijske položaje, ampak da zavezniki, kot sta ZDA in Združeno kraljestvo, plujejo po nepredvidljivi poti. 

Njihove vlade so dosegle široko svetovno spoštovanje z ohranjanjem položajev, ki se na splošno štejejo za odgovorne in konstruktivne. Ne manjka kontroverznih epizod, v katerih kritiki vidijo močno prednost nacionalnih ekonomskih interesov nad kolektivnim interesom zahodne družine. Menijo tudi, da je treba posodobiti to mednarodno stališče, ki temelji na širokem notranjepolitičnem soglasju. 

Blaginja Evrope in drugih gospodarskih regij sveta je odvisna od globoke integracije v svetovno gospodarstvo. Odgovor mora biti ta, da se izostri instrumente za boljšo zaščito nekaterih interesov v tem kontekstu. 

Analitiki menijo, da bo gospodarsko okrevanje držav zelo neenakomerno. Po študijih Mednarodnega Monetarnega Sklada (IMF) bi bili nekateri izmed njih naslednji: 

Kitajska 2021, Rusija in ZDA 2021, Nemčija in velik del EU 2022/2023, Anglija do leta 2022, Južna Afrika leta 2024, Argentina in druge države Latinske Amerike 2026/2027. 

Brez dvoma pa bo učinek, ki bo najbolj opazen v gospodarstvu, velikanski impulz, da je digitalizacija pri sprejetju novih tehnologij naredila 10-letni preskok. Spremenil bo svet dela in družbo v kateri živimo, vsaj v treh dimenzijah: nove oblike dela, elektronsko poslovanje in robotizacija organizacij. 

Cene stanovanj na obrobju velikih mest se povečujejo in znotraj njih lani v nekaterih primerih padajo kar za 10%, čeprav zdaj okrevajo, v primestnih območjih se še povečujejo. 

Ustvarja se kultura boljše kakovosti življenja. Potrebovali bomo manj pisarniškega prostora, kulturnih dejavnosti; dejavnosti za prosti čas se pa povečujejo. V svetu se trgovina v svoji tradicionalni obliki manjša do 6%, medtem ko strukture spletnih trgovin hitro rastejo do 40%. Elektronska trgovina in potrošnja na daljavo sta dosegla, da je dom dobil nenavadno vlogo, revolucioniral je podjetja, kot sta dostava hrane ali poraba digitalnih vsebin pri pretakanju. Nova podjetja, ali tako rekoč nakupovanje v živo, so nekakšna digitalna televizijska trgovina, ki z videoposnetki v živo uporabnikom omogočajo, da na zabaven način spoznajo lastnosti kateregakoli izdelka, podjetjem pa objavijo svoje članke na spletu, medtem ko komunicirajo s svojimi strankami. 

Pandemija je dramatično pospešila digitalizacijo organizacij. Pri opravljanju storitev se uporablja več robotov, več algoritmov in več umetne inteligence. Roboti se ne okužijo, ne povzročijo neželene odsotnosti. Če se je med letoma 2010 in 2019, desetletjem pred koronavirusom, avtomatizacija na planetu pomnožila za 2,5 vse kaže, da se bo leta 2022 ta vrednost vsaj štirikrat pomnožila. 

Kripto denar. (foto: Pixabay)

Spreminjanje uporabe vrste plačila 

E-trgovina in strah pred okužbo s koronavirusom sta povzročila še en trend, ki bo ostal pri nas: brezstično plačevanje. Če je bilo leto 2020 rekordno po številu operacij s karticami in se je poraba gotovine zmanjšala za tretjino, so se v prvem četrtletju letos povečale za več kot 15%. Tako je Amazon odprl pilotne trgovine, v katerih je kupec prepoznan in njihovo plačilno sredstvo zaznano, ne da bi pri tem karkoli storili, kot že velja na Kitajskem. 

Z umikom gotovine je v času pandemije zaživela tekma za digitalne valute. Septembra je El Salvador postal prva država, ki je priznala bitcoin kot zakonito plačilno sredstvo. V drugih državah, kot je Kitajska, je Ljudska banka Kitajske (PBOC) vse transakcije s kriptovalutami razglasila za nezakonite. Ampak ne samo to. Vse več centralnih bank napoveduje ustvarjanje lastne digitalne valute. Ta gibanja bodo močno vplivala na bančni sistem ter lokalno in svetovno gospodarstvo. 

Viri:  

La Nación (www.lanacion.com.ar

Clarin (www.clarin.com

Perfil (www.perfil.com

El Pais (www.elpais.com)  

BBVA Research (www.bbvaresearch.com

BBC (www.bbc.com

IMF (www.imf.org)  

OECD (www.oecd.org)  

Zadnje novice

Sorodne vsebine