Piše: STA, C. R.
Francoski desnici se po nedeljskih delnih senatnih volitvah obeta ohranitev večine v zgornjem domu francoskega parlamenta. Zavezništvu levih strank je sicer uspelo pridobiti nekaj dodatnih sedežev, medtem ko se rezultata ne morejo veseliti v stranki predsednika Emmanuela Macrona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na posrednih volitvah je v nedeljo več kot 70.000 elektorjev, večinoma članov občinskih in regionalnih svetov, volilo 170 od 348 senatorjev. Volitve polovice senata namreč v Franciji potekajo na tri leta, preostalih 178 sedežev bodo volili leta 2026.
Ker senatorje izbirajo lokalni predstavniki, je rezultat senatnih volitve odraz občinskih in regionalnih volitev, na katerih pa Macronova šele leta 2017 ustanovljena stranka, ki na lokalni ravni ni dobro ukoreninjena, redno dosega slabe rezultate.
Rezultati volitev v zgornji dom francoskega parlamenta, na katerih največ glasov pripade desnim Republikancev in socialistom, tako bolj spominjajo na politično pokrajino, kakršna je bila v Franciji, dokler na predsedniških volitvah niso začeli prevladovati sredinski Macron ter kandidati skrajne desnice in levice.
Tudi po nedeljskem glasovanju se razmerje moči ne bo bistveno spremenilo. Republikanci pričakujejo, da bodo na koncu zasedli skupno 143 ali 144 sedežev, medtem ko so jih doslej imeli 145, njihovi sredinski zavezniki pa računajo na 60 senatorjev.
Socialisti, ki so na volitvah združili moči z zelenimi in komunisti, si obetajo okrog 100 sedežev, nekaj več od dosedanjih 92.
Macronova stranka Preporod naj bi zasedla približno 20 senatnih sedežev, štiri manj kot doslej, kar pa je po besedah vodje skupine v senatu Francoisa Patriata “v trenutnem kontekstu močan odpor in ne poraz”.
Vodja Republikancev v senatu Bruno Retailleau je medtem menil, da rezultat pomeni “nov neuspeh predsednika republike” in pomanjkljivo povezanost njegove stranke s terenom.
Skrajno desnemu Nacionalnemu zboru je uspela vrnitev v senat, kjer so osvojili tri sedeže.
Senat, v katerem ima že tradicionalno večino desnica, ima sicer manj pooblastil kot narodna skupščina. Lahko odloži sprejetje določene zakonodaje, a če se domova parlamenta glede določenega zakona ne strinjata, ima zadnjo besedo spodnji dom.
Macron, ki je bil lani izvoljen za drugi mandat na čelu države, je sicer tudi tam na parlamentarnih volitvah izgubil absolutno večino. Doslej je njegova vlada za sprejemanje zakonov sklepala posamična zavezništva ali pa jih spravila skozi glasovalno sito s pomočjo vezave na zaupnico.
