Francoski predsednik Emannuel Macron je na splošni razpravi svetovnih voditeljev pred Generalno skupščino ZN zavrnil izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je prihodnost namenjena domoljubom ne pa globalistom, ker je bila to v bistvu zavrnitev multilateralizma.
Macron je dejal, da je možno združiti domoljubje z multilateralizmom na osnovi resničnega sodelovanja za konkretne rezultate. To je seveda tudi definicija multilateralizma – sodelovanje držav za skupen cilj, kar pa Trumpu ne diši, ker mora biti po njegovem Amerika vedno na prvem mestu, je namignil Macron.
Trump je zvečer gostil sprejem za vse vodje delegacij, najbolj pa je razveselil poljskega kolega Andrzeja Dudo, ki mu je na bilateralnem srečanju obljubil, da bodo tudi Poljaki kmalu deležni članstva v programu visa waiver za turistična in poslovna potovanja v ZDA brez vizuma. Poljska si je za to zaman prizadevala vse od propada socializma v Vzhodni Evropi.
Duda je v svojem nastopu pred Generalno skupščino zavrnil kritike, da njegova sicer od premoga odvisna država ne stori dovolj za boj proti podnebnim spremembam. Zagotovil je, da delajo in to na osnovi pravičnosti in solidarnosti vseh družbenih skupin. Macrona, ki je pred tem kritiziral Poljsko, da blokira evropsko soglasje za ogljično nevtralnost do leta 2050, ni omenil. Namestnik poljskega zunanjega ministra je to storil s priporočilom Macronu, naj neha pridigati.
Prvega dne splošne razprave je skoraj čisto na koncu ponoči nastopil tudi britanski premier Boris Johnson, ki ga je doletela novica iz domovine, kjer je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo razpustitev parlamenta. Čez dan je zavračal pozive k odstopu, na srečanju z iranskim kolegom Rohanijem pa si je prizadeval za izpustitev iransko-britanske novinarke Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je zaprta že tri leta. V govoru je svaril pred prihodnostjo, kjer bi stroji vladali človeku.
Med prvimi je nastopila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarovič, ki se je zavzela za čisto morje. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je medije obtožil, da si izmišljujejo zgodbe o ognju v Amazoniji, predsednik Južne Koreje Moon Jae-in pa je severni sosedi za nagrado pri jedrski razorožitvi obljubil gospodarsko sodelovanje in varnostna jamstva.
Katarski šejk al Tani in predsednik Egipta Abdel Fatah al Sisi sta pozvala ZDA in druge, naj umaknejo Sudan s seznama držav podpornic terorizma, ker so se tam med drugim znebili predsednika Omarja Baširja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozarjal svet, naj ne pozabi na humanitarno katastrofo v Siriji, kritiziral umor novinarja Džamala Hašodžija in izraelsko politiko ekspanzionizma.
Pred ZN oziroma kar daleč stran pa so se medtem zbrali nasprotniki Irana oziroma sedanjega režima v Teheranu, ki jim je besedno podporo ponudil Trumpov odvetnik Rudy Giuliani. Kot župan New Yorka protestov ni maral, sedaj pa je nad njimi navdušen in je skupaj z ostalimi vzklikal “dol z režimom”.
Na novo možnost vojne je novinarje opozoril premier Pakistana Imran Khan. Dejal je, da osem milijonov prebivalcev Kašmirja živi v odprtem zaporu, potem ko je Indija tam uvedla policijsko uro. Khan je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do hudega nasilja in vojne med državama.
Ob govorih svetovnih voditeljev se je v torek začel razvojni vrh ZN, ki bo trajal še danes. Že v ponedeljek sta bila podnebni in zdravstveni vrh, danes bo proslava 30. obletnice sprejetja Konvencije o pravicah otrok, v četrtek bo na vrsti dialog na visoki ravni o financiranju za razvoj, kakor tudi srečanje na visoki ravni za promocijo mednarodnega dne za popolno odpravo jedrskega orožja. V petek pa bodo na vrsti majhne otoške države in njihov razvoj.