Piše: A. S.
Zmagovalec ameriških volitev Donald Trump je predstavil program, katerega namen je zaščita svobode govora in izražanja v ZDA. Program je bil predstavljen v petih točkah, ki bi zagotovile resničen demokratični diskurc in pravico do izražanja mnenj.
Trump je rekel, da gre za program, ki bo rešil svobodo mišljenja in govora. Njegova zmaga je seveda povzročila intenzivno razpravo o tem pomembnem vprašanju v digitalni dobi velikih tehnoloških podjetij. No, Trump hoče zaščititi svobodo govora skozi velikopotezno iniciativo svobode govora ali »Free speech initiative«. Cilj te iniciative je boj proti vse večji cenzuri in zatiranju svobode govora v ZDA. »Brez svobode mišljenja in govora ne moremo imeti svobodne nacije«, je namreč prepričan Donald Trump. Kot vemo, naslednji predsednik ZDA pogosto opozarja na »levičarski režim cenzure«, ki ga tvorijo »birokrati globoke države, tirani iz silikonske doline in korporacijski mediji«. Vsi skupaj namreč poskušajo čim bolj učinkovito manipulirati z ameriškim narodom in ga utišati. Trump pa napoveduje, da bo razbil ta »kartel cenzure«.
Da je pri tem iskren, govori tudi dejstvo, da je napovedal, da bo za predsednika Komisije zveznih komunikacij (Federal Communications Commission – FCC) postavil Brendana Carra, ki je velik kritik politike telekomunikacij in tehnologije, kakršno je izvajal Bidnov režim. Če bo Carr imenovan na ta položaj, to pomeni, da bo v ZDA zagotovljena večja zaščita svobode govora, obenem pa bo zmanjšana vladna in državna intervencija v javni razpravi. Trump je sicer že v času kampanje najavil svojo iniciativo za svobodio govora ter predstavil svoj načrt v petih točkah.
Prva in najbolj pomembna točka je, da bo s predsedniškim izvršnim ukazom prepovedal vsem zveznim uslužbencem ZDA sodelovanje z vsemi organizacijami, podjetji ali posamezniki, če bo cilj tega sodelovanja omejevanje ali cenzuro ameriških državljanov pri svobodi izražanja. Ob tem je Trump poudaril, da se zvezna sredstva več ne bodo mogla namenjati za opredeljevanje legitimnega izražanja kot »dezinformacij« ali »lažnih informacij«. Uslužbenci, ki so sodelovali pri takšnih dejavnostih naj bi bili takoj odpuščeni.
Druga točka je, da bo ukazal Ministrstvu za pravosodje, da razišče in po potrebi preganja vse, ki so sodelovali pri temu, čemur pravi »režimska spletna cenzura«. To med drugim vključuje pregon vseh mogočih primerov kršenja državljanskih pravic.
Tretja točka bi vključevala revizijo 230. člena akta spodobne komunikacije. Trump bo pozval kongres k reviziji tega zakona, da bi bila velikim spletnim platformam prepovedana cenzura. Slednje bi imele lahko pravno imuniteto samo, če bi upoštevale visoke standarde nevtralnosti, pravičnosti in transparentnosti.
Četrta točka bi bila »razbijanje industrije cenzure«, ki vključuje prekinitev financiranja nevladnih in akademskih programov »boja proti dezinformacijam in lažnim informacijam«. Z drugimi besedami, nevladniki in univerze, ki sodelujejo pri levičarskem cenzuriranju bodo vsaj za pet let izgubili vsa zvezna sredstva.
Peta in zadnja točka pa je Trumpov ukaz o digitalnih pravicah. To bi vključevalo pravico do rednega postopka v digitalni obliki in obvezno obvestilo državljanom, v primeru, da je njihova vsebina odstranjena, kot tudi pravica, da se na to pritožijo.
Trumpov program petih točk bi lahko predstavljal velik izziv za Evropsko unijo, saj njegova iniciativa v svojih temeljih nasprotuje EU aktu o digitalnih storitvah, ki je začel veljati letos in vključuje zaostrovanje nadzora na družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah. Omenjeni akt zahteva od spletnih platform, da aktivno nadzirajo in odstranjujejo vsebino, ki naj bi bila »škodljiva« ali označena kot »dezinformacije«.
