9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Domenico Airoma: Zakon, ki bi kriminaliziral homofobijo, bi omejil svobodo mišljenja

Piše: Dalma Jánosi

Poslanska zbornica je 4. novembra lani v Rimu sprejela zakon, ki kriminalizira homofobijo in transfobijo. Desničarske sile so, sklicujoč se na nujne zdravstvene razmere in gospodarske težave države, več mesecev zavlačevale razpravo o zakonu v senatu. Organizacije LGBTQ in levičarske stranke pa menijo, da zakonodaja, ki bi zagotovila posebno zaščito istospolnim parom, ne more več čakati. O praktični uporabi zakona in njegovih nevarnostih smo se pogovarjali z Domenicom Airomo, neapeljskim generalnim državnim tožilcem, podpredsednikom znanstvenega centra Rosario Livatino in soavtorjem knjige Homofob po zakonu, kriv za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno.

Kaj točno bi zakon, ki kriminalizira homofobijo in transfobijo, kaznoval?

Pomembno je poudariti, da sta diskriminacija in nasilje na podlagi spola strogo kaznovana že po obstoječi zakonodaji. V primerjavi z obstoječo zakonodajo novi predlog uvaja nov element spodbujanja k diskriminaciji na podlagi spolne identitete. Tu se pojavijo pomisleki. Ne gre za konkretno dejanje, storjeno kaznivo dejanje, ki se kaznuje, temveč za spodbujanje, napeljevanje. Težave se začenjajo z dejstvom, da med organizacijami LGBTQ ni soglasja o tem, kaj točno pomeni homofobija, in da spol ni natančno opredeljen. Kot tožilec menim, da je to zaskrbljujoče, saj kazenski zakon temelji na natančni opredelitvi. V tem primeru ni jasno opredeljeno, katero vedenje je sankcionirano. Obstaja utemeljen sum, da ne gre za storjeno kaznivo dejanje, temveč za svetovni nazor in način življenja, ki postane kaznivo dejanje.

Kakšne so pravne posledice, če ne delimo tega pogleda na svet?

V državah, kjer takšen zakon že obstaja, je veliko primerov. Na primer v Španiji, kjer so aretirali nadškofa, ker je vernike opozarjal na osnovno biološko dejstvo, da ima razmnoževanje spolne posledice in da je brez moškega in ženske nemogoče. V neki šoli v Angliji so aretirali mater pred očmi njenih otrok, ker se ni hotela podpisati na spričevalo kot “starš ena, starš dve”. Matere in očete, ki svojih otrok ne spodbujajo k sodelovanju v določenih skupinah ali organizacijah, ker menijo, da to ni v skladu z njihovim svetovnim nazorom in ne prispeva k zdravemu in uravnoteženemu razvoju njihovih otrok, je mogoče kaznovati. Če njihovi otroci delijo napotek staršev v skupnosti, jih lahko obtožijo spodbujanja sovraštva, ker so v mislih svojih otrok zasejali diskriminatorne ideje. Vodje organizacij, ki si drznejo trditi, da zakonska zveza temelji na zavezanosti ene ženske in enega moškega, so lahko obsojeni na šest let zapora.

Kako lahko zakon vpliva na čas starševstva? V kolikšni meri lahko šole vplivajo na čustveno in spolno vzgojo učencev?

Pomembno je poudariti, da zakon ne kaznuje prekrška, temveč izražanje mišljenja. Po javni sferi vdira v zasebno sfero, preiskuje um in tako omejuje svobodo mišljenja. Prav tako postavlja resne ovire na poti do svobode izobraževanja. V bližnji prihodnosti bi lahko postali obvezni vsi obšolski predmeti, ki so jih starši lahko zavrnili, če so se jim zdeli nevarni iz ideoloških razlogov. Prav tako bi lahko starši postali moralno odgovorni za svoj negativni odnos do določenih ideologij ali skupin.

Kdo velja za homofoba?

Homofob postane moralno stigmatizirana oseba, ki je družbeno nesprejemljiva in moralno sporna. Vsi tisti učitelji, vzgojitelji, starši, ki se ne poistovetijo z doktrinami prevladujoče kulture, ki jih postavljajo pod vprašaj ali zanikajo ali imajo drugačen pogled na človeka, družino, svet, postanejo homofobi, torej zločinci. Preživetje družbe, ki temelji na pluralizmu, je ogroženo, ker sili vse, da razmišljajo enako. To je pravi namen predloga zakona, ki kriminalizira vsakogar, ki ima drugačno mnenje. Namesto pluralizma mladim generacijam ponuja en sam sprejet svetovni nazor. Vsak, ki ima drugačen pogled na svet, ljudi in družino, lahko postane kriminalec. To je resnična nevarnost.

Po vsej državi že več let potekajo protesti proti predlogu zakona. Ali bo odpor uspel?

V problematičnem in dramatičnem zgodovinskem trenutku ustna razprava vodi v nadaljnje zaostrovanje družbenih sporov, ki niso potrebni. Čas je za enotnost, dialog in medsebojno razumevanje. Pomembno je, da državljani z zdravo pametjo spregovorijo in izrazijo svoje nezadovoljstvo, dokler je še možnost, saj moramo braniti prav svobodo. Ne vem, ali bomo iz tega dolgega in napornega boja izšli kot zmagovalci, toda naša enotnost je lahko nauk našim otrokom in prihodnjim generacijam, da smo do zadnjega trenutka delali, kar je zahtevalo naše človeško dostojanstvo.

Kakšen nasvet imate po mnogih letih vztrajnega boja za Madžare, ki zelo jasno vidijo nevarnost, a jih čaka tudi boj?

Moralni propad se začne, ko ljudje verjamejo, da se lahko uresničujejo brez omejitev, da njihove želje nimajo meja in da mora za vse poskrbeti zakonodajalec. Zavaja se z lažjo, da ne obstajajo biološka ali drugačna pravila. Vsakdo, ki poskuša to zanikati, velja za nevarnega člana družbe in je označen za homofoba. Menim, da je madžarska vlada ravnala pravilno, ko je v temeljnem zakonu natančno opredelila pojma matere in očeta ter njun pogled na zakonsko zvezo in življenje. To je zelo pomembno, dragoceno, spoštljivo in brezčasno. Vendar to ni dovolj. Enako pomembno je ustvariti kulturno ozadje, prepričati mlade in osvojiti njihova srca. Da bi razumeli, da je vse, kar cenimo, lepo in dostojanstveno, da je samouresničitev prava, vendar da obstajajo meje.

Vir: Magyar Nemzet

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine