10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Dolga roka komunističnega Pekinga: V Hongkongu ob obletnici pokola na Trgu nebeškega miru prepovedali bedenje

V središču Hongkonga ob današnji 31. obletnici nasilnega zatrtja prodemokratičnih protestov na Trgu nebeškega miru v Pekingu danes ne bo tradicionalnega bedenja ob svečah, saj so ga oblasti domevno zaradi pandemije covida-19 prepovedale. So pa organizatorji pozvali ljudi, naj v spomin na pokol drevi prižgejo svečo, kjerkoli bodo.

Hongkonški parlament je medtem danes potrdil zakon, po katerem je žaljenje kitajske himne kaznivo dejanje. Kritiki trdijo, da je zakon še ena poteza komunističnega Pekinga za zmanjšanje svoboščin v Hongkongu.

Kitajske komunistične oblasti politično izjemno občutljivo obletnico ponavadi obeležujejo z molkom. Na Kitajskem je vsakršno omenjanje obletnice prepovedano, jo pa običajno obeležijo na Tajvanu, v Hongkongu in Macau.

A v Hongkongu je tradicionalno bedenje ob svečah v parku Victoria, s katerim so se obletnice spominjali zadnja tri desetletja, letos prepovedano, uradno zaradi pandemije covida-19.

Organizatorji tega bedenja trdijo, da je pandemija le izgovor Pekinga za krepitev pritiska na Hongkong. So pa pozvali ljudi, naj v spomin na pokol ob 20. uri po krajevnem času (14. uri po srednjeevropskem) prižgejo svečo, kjerkoli bodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti na Tajvanu, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja, so danes pozvale Peking, naj se sooči z lastno preteklostjo in prizna pokol, tako kot je to storil Tajvan, ki je pred prehodom na demokracijo priznal avtoritarno preteklost.

“Po vsem svetu ima leto 365 dni. A na Kitajskem vsako leto en dan zavestno pozabijo,” je danes tvitnila tajvanska predsednica Tsai Ing-wen. “Tudi mi smo nekoč preskakovali dneve na koledarju, a smo si prizadevali razjasniti preteklost. Upam, da bo to lahko nekega dne zmogla storiti tudi Kitajska,” je dodala.

Kitajske komunistične oblasti so v noči s 3. na 4. junij leta 1989 nasilno in krvavo zatrle prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Število ubitih je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Mednarodna skupnost je obsodila pokol in Kitajsko za nekaj let izobčila, zahodne države pa so študentskim voditeljem ponudile zatočišče. Kitajska se je kmalu vrnila na mednarodno prizorišče. Komunistična partija je od takrat le še utrdila svojo oblast, državo z največ prebivalci pa povzdignila v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Kitajske oblasti še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine