-2.4 C
Ljubljana
sobota, 28 januarja, 2023

Čas je, da se soočimo z mrežo Trump-Putin

Piše: C. R.

Osupljivo število Trumpovih najtesnejših sodelavcev je bilo tesno povezanih s Kremljem. Pomen tega ni mogoče preceniti.

Leta 2014 je Putinov režim napadel ukrajinski Krim. Leta 2016 je isti režim napadel Združene države. Prva je potekala kot konvencionalna vojaška operacija, druga pa je bila spektakularen primer kibernetskega vojskovanja vključno z dezinformiranjem, da se je to sploh dogajalo in razširjanjem številnih govornih točk, ki jih mnogi še vedno vneto ponavljajo. Šlo je za obsežen projekt vplivanja na družbenih omrežjih, ki je imel številne oblike, saj je skušal zasejati razdor in zmedo ter celo odvrniti temnopolte volivce od glasovanja.

Poleg tega je ruska obveščevalna služba ciljala na volilne imenike v vseh 50 državah, kar naj ne bi imelo posledic je pa pokazalo doseg in ambicioznost spletnega vmešavanja. Ta konec tedna je britanska preiskovalna novinarka Carole Cadwalladr na Twitterju zapisala: “Nismo priznali, da je Rusija uprizorila vojaški napad na Zahod. To smo imenovali ‘vmešavanje’. Uporabljali smo besede, kot je ‘vmešavanje’. To ni bilo. Bilo je vojskovanje. Že osem let smo podvrženi vojaškemu napadu.”

Kot ugotavlja, Putinovi pristaši niso usmerjali svoje pozornosti le v Združene države ampak so vključevali tudi prizadevanja za brexit in podporo francoski skrajno desničarski rasistični stranki Nacionalna fronta. Vmešavanje ZDA – lahko bi mu rekli kibernetska vojna ali informacijska invazija – je imelo več oblik. Osupljivo je, da so se številni levičarski viri novic in poznavalci posvetili zanikanju resničnosti posredovanja in tistim, ki so bili sovražni do Putinovega režima rekli, da so hladnovojni desničarji, kot da je sodobna Rusija slavna socialistična republika in ne država, ki ji vlada diktatorski bivši agent KGB z zgodovino umorov novinarjev, zapiranja nasprotnikov, poneverjanja desetin milijard in vodenja globalnega neofašističnega preporoda bele nadrekreacije. Z diskreditiranjem novic in napadi na kritike ruske vlade so Trumpu zagotovili ključno kritje.

Nekdanja uslužbenka Agencije za nacionalno varnost Fiona Hill je v svojem pričanju pred stalnim odborom za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma leta 2019 izjavila: “Rusija je bila tista tuja sila, ki je leta 2016 sistematično napadla naše demokratične institucije. To je javna ugotovitev naših obveščevalnih služb potrjena v dvostrankarskih kongresnih poročilih. To je nesporno čeprav morajo nekatere podrobnosti, ki so v ozadju, ostati zaupne. Vpliv uspešne ruske kampanje iz leta 2016 ostaja očiten še danes. Naš narod je razdejan, resnica je pod vprašajem, naša visoko strokovna poklicna zunanja služba je ogrožena. Podpora ZDA Ukrajini, ki se še naprej sooča z oboroženo agresijo se politizira. Cilj predsednika Putina in ruskih varnostnih služb je zoperstaviti se zunanjepolitičnim ciljem ZDA v Evropi, tudi v Ukrajini, kjer želi Moskva ponovno uveljaviti politično in gospodarsko prevlado.”

Trditve o vmešavanju so bile ves čas prepričljive. 7. oktobra 2016 so ameriške obveščevalne agencije objavile bombastično sporočilo za javnost v katerem so izjavile: “Obveščevalna skupnost ZDA (USIC) je prepričana, da je ruska vlada vodila nedavno kompromitacijo elektronske pošte ameriških oseb in institucij vključno z ameriškimi političnimi organizacijami.” V enem najbolj čudnih dni v politični zgodovini ZDA je bil pol ure pozneje objavljen posnetek Access Hollywood na katerem se Trump hvali s spolnimi napadi na ženske, pol ure za tem pa je “WikiLeaks začel na Twitterju objavljati povezave do elektronskih sporočil vdrtih v osebni račun predsednika Clintonove kampanje Johna Podeste“. WikiLeaks naj bi gradivo pridobil od ruske obveščevalne agencije GRU; dolgoletni republikanski agent in Trumpov zaveznik Roger Stone naj bi bil povezovalec med WikiLeaksom in Trumpovo ekipo.

30. oktobra 2016 je takratni vodja senatne večine Harry Reid takratnemu direktorju FBI Jamesu Comeyju poslal besno pismo v katerem ga je obtožil, da “je postalo jasno, da imate eksplozivne informacije o tesnih povezavah in usklajevanju med Donaldom Trumpom, njegovimi najvišjimi svetovalci in rusko vlado – tujim interesom, sovražnim Združenim državam, ki ga Trump hvali ob vsaki priložnosti”. Neuspešno je zahteval, da Comey te informacije objavi. Obama je 31. oktobra poklical Putina na vročo linijo za zmanjšanje jedrskega tveganja in od njega zahteval naj preneha s tem vmešavanjem vendar je javnost za to izvedela šele potem, ko je Trump izgubil ljudsko glasovanje vendar zmagal v volilnem kolegiju.

Seveda je bila najbolj presenetljiva vloga Ruske vlade na Ameriških volitvah leta 2016 njena številna, številna povezava s Trumpovo kampanjo tudi s samim Trumpom, ki je kampanjo in štiri leta svojega predsednikovanja preživel tako, da se je plazil pred Putinom, zanikal resničnost ruskega vpletanja in spreminjal najprej republikansko platformo in nato politiko ZDA, da je služila Putinovim načrtom. To je vključevalo izločitev podpore Ukrajini proti Rusiji iz republikanske platforme, ko je zmagal na primarnih volitvah, precejšnjo sovražnost do zveze Nato in nazadnje poskus izsiljevanja ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega leta 2019 z zadržanjem vojaške pomoči, pri čemer je od njega zahteval potrditev ruske teorije zarote, ki za vpletanje v volitve leta 2016 krivi Ukrajino in ne Rusijo.

Osupljivo število Trumpovih najtesnejših sodelavcev je imelo tesne vezi z Rusko vlado. Med njimi je bil tudi Paul Manafort, ki si je v svojih letih v Ukrajini prizadeval za krepitev ruskega vpliva v tej državi in služil kot svetovalec ukrajinskega predsednika, ki ga je podpiral Kremelj in, ki so ga ljudski protesti leta 2014 pregnali iz države – in v Rusijo (ruska linija, da je šlo za nezakonit državni udar in s tem za opravičilo za invazijo se še vedno pogosto ponavlja). Manafort si je v času svoje kampanje izmenjeval podatke z ruskim obveščevalnim agentom Konstantinom V. Kilimnikom, medtem ko si je svetovalec kampanje Jeff Sessions izmenjeval podatke z ruskim veleposlanikom Sergejem Kisljakom. Manafort, Donald Trump mlajši in Trumpov zet Jared Kushner so imeli 9. junija 2016 v Trumpovem stolpu nezakonito srečanje z odvetnikom, povezanim s Kremljem na katerem jim je bilo obljubljeno škodljivo gradivo o Clintonovi kampanji.

Potem ko je Michael Flynn sedel poleg Putina, medtem ko je bil plačan za govor na večerji ob praznovanju ruske propagandne televizije RT je za kratek čas postal Trumpov svetovalec za nacionalno varnost. Kmalu je bil odpuščen, ker je lagal uradnikom Bele hiše pozneje pa je priznal krivdo, da je lagal FBI o svojih stikih z ruskim veleposlanikom. Jared Kushner naj bi mu naročil, naj vzpostavi te stike in kot je maja 2017 poročal Washington Post sta “Jared Kushner in ruski veleposlanik v Washingtonu razpravljala o možnosti vzpostavitve tajnega in varnega komunikacijskega kanala med Trumpovo tranzicijsko ekipo in Kremljem z uporabo ruskih diplomatskih objektov, kar naj bi bila očitna poteza za zaščito njunih pogovorov pred inavguracijo pred nadzorom”. Guardian je istega leta poročal, da je bil “Donald Trump mlajši prisiljen objaviti obremenilna elektronska sporočila, ki razkrivajo, da je navdušeno sprejel to, kar mu je bilo rečeno, da je ruska vlada poskušala škodovati volilni kampanji Hillary Clinton.”

V retrospektivi je presenetljivo, da sta vse to omogočili korupcija in nemoralnost znotraj Združenih držav. Najemniška amoralnost Silicijeve doline je bila tista, ki je ustvarila orožje in ranljivosti ter v žepu pospravljala dobiček, ko so jih izkoriščali v uničujoče namene. Koruptivni Američani – od Manaforta do samega Trumpa – so Putinu omogočili njegov vpliv. Pomagali so mednarodni akterji, kot sta WikiLeaks in Cambridge Analytica. Koruptivni so bili mediji, kot je Fox News, ki so še naprej – v primeru Tuckerja Carlsona, dokler ga ni prejšnji teden dohitela invazija v Ukrajino – branili Putina in širili dezinformacije.

Republikanska stranka je svojega novega voditelja pričakala tako, da je ustrezala njegovi korupciji prikrivala njegove zločine in ga varovala pred posledicami vključno z dvema obtožnicama. Druga obtožba je bila zaradi nasilnega vdora v kongres, ki ga ni izvedla tuja sila temveč Američani, ki so jih podžgale laži, ki jih je sprožil Trump in okrepili mnogi v stranki. Postali so voljni sodelavci pri poskusu sabotiranja svobodnih in poštenih volitev, pravne države in same resnice.

Vir: theguardian.com

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine