Piše: Bogdan Sajovic
V prvem letu svojega mandata je argentinski predsednik Javier Milei temeljito pretresel globoko državo. Deregulacije zmanjšujejo cene, birokratski aparat se krči. Visoka podpora javnosti predsednikovemu boju z državno birokracijo.
Radikalne spremembe v ekonomski politiki Argentine, globoki rezi v javno porabo in temeljito klestenje razbohotene državne birokracije, ki se jih loteva argentinski predsednik Javier Milei, po vsem sodeč prinašajo uspehe.
Preden je prišel v predsedniško palačo, si je Milei ustvaril ime kot »enfant terrible« v argentinskih ekonomskih krogih. Bil je radikalni zagovornik prostotržnega klasično liberalnega kapitalizma, ki je z blago maničnim pogledom s pridom izkoriščal tako klasične medije kot tudi socialna omrežja za napade na levičarsko prebujensko ideologijo, skorumpirane sindikate, servilno kvazidesnico, predvsem pa je napadal argentinsko globoko državo.
Boj z birokratskim mastodontom
Birokratski mastodont je ustvaril Juan Peron v štirisedih letih prejšnjega stoletja. Peron je tedaj prevzel Mussolinijev koncept fašistične korporativne države, ga križal s Stalinovim modelom državnoplanske ekonomije, nekoliko priredil za argentinske razmere in ustvaril globoko državo, ki je zdržala desetletja. Ta mešanica nepotističnih birokratov, skorumpiranih politikov in sindikalistov, tovarišijskih kapitalistov ter servilnih medijev in intelektualcev je postala samoobnavljajoči se organizem, ki se je lahko uspešno ubranil celo pred reformnimi poizkusi vojaških hunt.
No, Milei je po prevzemu položaja predsednika zagotovil, da bo v to birokratsko pošast zarezal, in se ročno lotil dela. Na veliko grozo ne samo argentinske globoke države, pač pa tudi globokih držav po svetu, ki so zaslutile, da uspeh Mileijevih reform v Argentini lahko ogrozi tudi njihov obstoj. Ko je torej Milei prevzel oblast, so globoke države po svetu poslale v boj »eminentne ekonomiste«, propagandiste državnih birokracij in državnega trošenja, na primer Thomasa Pikettyja. Sto trije ekonomistični apologeti globoke države so podpisali odprto pismo, v katerem so med drugim navajali, da »čeprav so na videz preproste rešitve morda privlačne, bodo v resničnem svetu verjetno povzročile še več opustošenja«.
Rezi v srčiko globoke države
A njihove napovedi se niso uresničile. Namesto tega Argentina okreva po desetletjih slabega upravljanja. Odkar je decembra 2023 Milei prevzel oblast, krči birokratski aparat. Njegovi prednostni nalogi sta bili nadzor nad porabo in deregulacija. Milei je proračun zmanjšal za približno 30 odstotkov in ga uravnotežil en mesec po začetku svojega mandata. To je omogočilo bolj disciplinirano denarno politiko in znižanje inflacije s 25 odstotkov na mesec, ko je predsednik nastopil funkcijo, na 2,2 odstotka januarja 2025.
Uspeh, ki ga je Milei do sedaj dosegel pri stabilizaciji gospodarstva, je zdaj splošno priznan. Predsednik je gospodarstvo iz krize popeljal v okrevanje veliko hitreje, kot je večina ljudi pričakovala: rast se je vrnila v drugi polovici leta 2024, plače so se povečale, stopnja revščine pa je po prvotnem povečanju padla pod 40 odstotkov, ki jih je prejšnja vlada pustila kot del svoje zapuščine.
Ti uspehi pa so se lahko zgodili le s temeljitim rezom v samo srčiko globoke države in to je Milei tudi storil. V prvem letu svojega mandata je zmanjšal število ministrstev z osemnajstih na osem, s tem da je nekatera ministrstva preprosto ukinil, druga pa združil. S tem prestrukturiranjem je lahko odpustil 37.000 javnih uslužbencev in ukinil približno 100 sekretariatov in podsekretariatov ter več kot 200 nižjih birokratskih oddelkov, ki so bili podrejeni ukinjenim oziroma prestrukturiranim ministrstvom. Ob tem poteka tudi privatizacija lepega števila državnih podjetij, kar omogoča odpust približno petnajst do dvajset tisoč birokratov, ki so nadzorovali, administrirali in regulirali ta podjetja. V še enem primeru je Milei prepovedal zakonsko odobrene dedne položaje, ki so postali običajna praksa v številnih vladnih agencijah.
Ministrstvo za deregulacijo
Po pravici rečeno je Milei res ustanovil eno novo ministrstvo, in sicer za deregulacijo in državno preobrazbo. Vendar pa ima to ministrstvo omejen rok trajanja − minister Federico Sturzenegger ima eno leto časa, da opravi nalogo. Na zidu ministra je elektronka ura, ki odšteva dneve, ki so še ostali ministru in njegovim sodelavcem do dneva ukinitve. Ministrstvo je vzpostavilo tudi spletni portal z imenom »Prijavi birokracijo«, ki sprejema priporočila podjetij in javnosti, kar je privedlo do številnih reform.
Sturzeneggerjeva ekipa, ki je sestavljena iz pravnih strokovnjakov in izkušenih ekonomistov, ima zelo jasen občutek poslanstva: povečati mora svobodo in zmanjšati pristojnosti vlade. Zato se pri pregledu predpisa najprej vprašajo, ali bi se vlada sploh morala ukvarjati s tem področjem. Vlada je v skladu s tem pristopom uvedla deregulacijo v sektorjih gospodarstva − od kmetijstva in energetike do prometa in stanovanj.
Mileijeva vlada je v prvem letu mandata izvedla približno dve deregulaciji na dan. Približno polovica ukrepov je v celoti odpravila predpise, preostali pa so spremenili obstoječe predpise v splošno tržno usmerjeni smeri.
Da bi ministrstvo laže določilo prednost teh reform, preučuje cene. Če so stroški blaga ali storitve v Argentini bistveno višji kot v mednarodnem prostoru, regulativno breme pogosto pojasni razliko v cenah. Sturzenegger poroča, da je deregulacija v Argentini povzročila padec cen za približno 30 odstotkov.
Vlada je uvedla tudi pravilo »pozitivne upravne tišine«, ki vpliva na več dejavnosti, po katerem se zahtevano dovoljenje šteje za odobreno, če se vladna birokracija ne odzove v določenem roku.
Uspehi ohranjajo podporo javnosti
Velik del vpliva deregulacije še ni bil izmerjen, vendar trdni ali anekdotični dokazi, ki obstajajo, kažejo, da reforme prinašajo pomembne spremembe. Nekaj dosežkov iz prvega leta Mileijevega mandata:
- konec obsežnega nadzora nad najemninami v Argentini je povzročil potrojitev ponudbe najemniških stanovanj v Buenos Airesu in 30-odstotni padec cen;
- nova politika odprtega neba in dovoljenje lastnikom majhnih letal za opravljanje prevoznih storitev znotraj Argentine sta privedla do povečanja števila letalskih storitev in poti, ki delujejo znotraj (v državo in iz nje);
- dovoljenje Starlinku in drugim podjetjem za opravljanje satelitskih internetnih storitev je omogočilo povezljivost velikim delom Argentine, ki prej niso imeli takšne povezave. Anekdotični dokazi iz mesta v oddaljeni severozahodni provinci Jujuy kažejo na 90-odstotni padec cen povezljivosti;
- vlada je razveljavila zakon »Kupuj argentinsko«, podobno kot zakone »Kupuj ameriško« in zakone, ki so od trgovin zahtevali, da založijo svoje police v skladu s posebnimi pravili, ki so določala, kateri izdelki, katerih podjetij in katerih narodnosti so lahko razstavljeni, v kakšnem vrstnem redu in v kakšnih razmerjih;
- zdravila brez recepta lahko zdaj prodajajo ne le lekarne, temveč tudi druga podjetja. To je povzročilo spletno prodajo in padec cen;
- odprava sheme licenciranja uvoza je povzročila 20-odstotni padec cen oblačil in 35-odstotni padec cen gospodinjskih aparatov;
- vlada je odpravila zahtevo, da javni uslužbenci kupujejo letalske karte pri dražji državni letalski družbi in da druge letalske družbe ne smejo parkirati svojih letal čez noč na enem od glavnih letališč v Buenos Airesu.
Zato ni nikakršnega dvoma, da Argentinci začenjajo čutiti rezultate reform. Ti rezultati pa pomagajo razložiti tudi Mileijevo visoko stopnjo podpore, ki se glede na nedavne ankete giblje med 50 in 55 odstotki.
