Piše: P.T.
Sladkorna bolezen je zelo pogosta, v Sloveniji celo najpogostejši razlog, zaradi katerega prebivalci obiščejo zdravnika. Čeprav je v 100 letih, kolikor letos mineva od odkritja inzulina, medicina močno napredovala, ostaja težava v tem, da je veliko oseb, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen.
Na okrogli mizi z naslovom Kako premagati sladkorno bolezen?, ki jo je ob prihajajočem Svetovnem dnevu sladkorne bolezni organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije (Zveza) v sodelovanju z STA, so strokovnjaki opozorili na potencialne izboljšave pri obravnavi oseb s sladkorno boleznijo. Raziskava »Odkrijmo sladkorno«, ki jo je NIJZ izvedel med novembrom 2019 in oktobrom 2021, kaže, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Predsednik Zveze, Robert Gratton, kot eno izmed rešitev za bolj zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju, s čimer sta se strinjala tudi strokovna sogovorca, prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. »Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je sladkorna, zato na Zvezi menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni,« je povedal Gratton.
Poleg pravočasnega odkrivanja pa je ključen tudi dostop do kvalitetne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki. Prof. dr. Battelino, je poudaril, da bi morali najbolj sodobna zdravila v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo vključiti takoj – že na primarni ravni oz. ob odkritju bolezni. »Sodobna zdravila delujejo samo zgodaj v poteku sladkorne bolezni tipa 2. To so zdravila, ki v resnici lahko delujejo samo, ko ima oseba še vedno nekaj lastnega inzulina. Drugič, bistveno dražja kot zdravila pri sladkorni bolezni, so zapleti. Bistveno dražja,« je poudaril prof. dr. Battelino in dodal, da se pri nas približno 40 % kardiologov ukvarja samo z osebami, ki imajo tudi sladkorno bolezen.
Stroka kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke kaj se dogaja z osebami
