V soboto ob 20.10 vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Gost v oddaji bo doktor kemijskih znanosti Anton Perdih, s katerim bomo spregovorili o njegovi knjigi Izvor Slovencev in drugih Evropejcev in članku Rojstvo Evropejcev in s tem tudi Slovencev, ki je objavljen v nedavno izdanem zborniku Iskanja slovenske poti, ki je izšel pri naši založbi Nova Obzorja.
Anton Perdih se je rodil decembra 1939, v Zatolminu. Oče Franc (kmet), mama Marija roj. Božič, sestri Milena in Olga. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je končal v Tolminu, višjo gimnazijo pa leta 1958 v Idriji.
Diplomiral je leta 1962 iz kemijske tehnologije (Priprava polikarbonatov, mentor I. Vizovišek) na predhodnici sedanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, doktoriral tam leta 1965 iz kemije (Analitika barvil, ki se rabijo za barvanje živil in nekaterih predmetov splošne rabe, mentorica M. Perpar). Leta 1963 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. S soavtorji je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča 1983. Od leta1962 do leta 1974 je bil na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj vodja higiensko-kemijskega laboratorija, ki je bil pooblaščen za uradne analize živil, vod, predmetov splošne rabe.
Od leta 1970 do leta 1990 je bil na ministrstvu za zdravje v Beogradu član in občasno podpredsednik komisije za aditive v živilih in za predmete splošne rabe. Od leta 1974 do leta 1999 je bil na predhodnici sedanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo univ. učitelj (1974 docent, 1979 izredni prof., 1985 redni prof.) za živilsko tehnologijo, biotehnologijo, del organske kemijske tehnologije ter sanitarno kemijo. Bil je mentor okoli 100 diplomantom, okoli 15 specializantom, 13 magistrantom, 6 doktorantom.
Poleg opravljanja rednega dela je raziskoval na področjih analitike barvil v živilih in predmetih splošne rabe, na področju kopalnih in odpadnih vod, izkoriščanja odpadkov živilske, papirne in celulozne industrije, raziskav gliv za te namene, raziskav nekaterih dogajanj pri pripravi polimerov, raziskav delignifikacije lignoceluloze. Po upokojitvi raziskuje na področju matematične kemije in izvora Evropejcev.
Sam ali s soavtorji je objavil preko 200 znanstvenih in strokovnih prispevkov v mednarodnih in domačih znanstvenih oziroma strokovnih publikacijah, je soavtor 4 patentov, sam ali s soavtorji ima okoli 200 nastopov na znanstvenih oziroma strokovnih konferencah, je urednik zbornikov mednarodnih konferenc projekta Korenine slovenskega naroda v letih 2001 do 2008.
Gosta bomo med drugim vprašali:
Kako to, da ste se kot kemik začeli ukvarjati z izvorom, z etnogenezo Slovencev? Zakaj vas je ta tema pritegnila?
Na podlagi česa pa vi ne verjamete teoriji, ki pravi, da so naši predniki prišli izza Karpatov, iz Pripjatskih močvirij, in da so v šestem stoletju po Kristusu naselili območje Panonske nižine in vzhodnih Alp?
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je potem precej prahu povzročila t. i. venetska teorija, ki je trdila, da je razlaga o prihodu izza Karpatov le domneva, ki nima neposredne opore v znanih virih. A danes ta teorija ni več tako aktualna … Zakaj?
Slovenci oziroma naši predniki po vaše živijo na današnjem slovenskem ozemlju vsaj 7.500 let. Kako ste prišli do te ugotovitve? Domnevam, da ste se pri tem v prvi vrsti naslonili tako na populacijsko genetiko kot na DNK rodoslovje?
Kako pa odgovarjate vašim kritikom, ki pravijo, da gre v vašem primeru za nekakšno nevarno igračkanje, ki naj bi spominjalo na nekakšne rasne teorije, ki so jih uporabljali nacisti?
Skratka, vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV!
