Piše: C. R.
Svetovni dan varnosti pacientov, ki ga obeležujemo jutri, 17. septembra, poteka pod geslom »Zdravila brez škode«. V ospredje postavlja ozaveščanje prebivalcev o pravilni uporabi zdravil, v skladu z navodili, saj ta pripomore k izboljšanju zdravja ljudi in večji kakovosti življenja. Ob tem Lekarniška zbornica Slovenije tudi opozarja na nevarnosti nakupa zdravil na spletu, kjer se pojavlja nešteto ponaredkov, njihova uporaba pa je običajno nepravilna ali celo nevarna. »Beležimo podatke o težavah, ki jih imajo ljudje zaradi napačne uporabe zdravil, ter tudi podatke o dodatnih zapletih pri zdravljenju, ki so s tem povezani,« je izpostavila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Svetovna zdravstvena organizacija si je tokrat zastavila štiri temeljne cilje, ki jih povzema tudi slovenska strategija. Pri Lekarniški zbornici Slovenije med njimi najbolj izpostavljajo pomembnost opolnomočenja pacientov in njihovih skrbnikov za aktivno sodelovanje pri varni uporabi zdravil. Lekarniška stroka je pri nas in v tujini s tem namenom razvila storitev »pregled uporabe zdravil« z osebno kartico zdravil. »Lekarniška zbornica Slovenije si prizadeva, da bi bila ta storitev pravica iz zdravstvenega zavarovanja za vse paciente, ki jo potrebujejo. Pristojno ministrstvo pa ne prepozna vrednosti te lekarniške storitve, čeprav so raziskave doma in v tujini pokazale njeno dodano vrednost za paciente,« je pojasnila.
Farmacevti vse pogosteje beležijo tudi povečano povpraševanje po »farmacevtskih izdelkih«, ki so oglaševani na spletu. V veliko primerih gre za zavajajoče oglaševanje, ki je predmet spletne prevare. »Pogosto ugotavljamo, da so bili kupci zavedeni. Izdelkom se namreč pripisuje lastnosti zdravil, medtem ko v resnici gre za prehranska dopolnila. Zato moramo preveriti in prepoznati več sumljivih znakov na spletu,« je pojasnil nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi »Vprašaj o svojem zdravilu« pri Lekarniški zbornici Slovenije mag. Bojan Madjar.
Običajno gre za velike obljube o lastnostih zdravljenja s čudežnimi učinki in revolucionarna odkritja. »Pogosto so izdelki predstavljeni z lastnostmi zdravljenja bolezni, a na spletni strani ne uspemo nedvomno preveriti, ali gre za zdravilo,« je obrazložil Madjar. Na prevaro nakazujejo tudi občutni popusti, običajno v višini več kot 50 %, ki so časovno omejeni, da še bolj pritegnejo potencialnega kupca. Nikakor vas tudi naj ne prepričajo lažna pričevanja zadovoljnih kupcev in mnenja domnevnih znanstvenikov ter zdravnikov. Pogosto uporabijo tuje fotografije, ki jih je moč najti tudi drugje na spletu pod drugim imenom.
Znak za previdnost so tudi manjkajoči podatki o podjetju in pomanjkljive kontaktne informacije. Običajno je na voljo zgolj obrazec za sporočilo, v zadnjem času pa se celo poslužujejo načina, da sami pokličejo za naročilo. »Običajno uporabijo tudi brezplačni poštni predal pri ponudnikih, kot so gmail.com ali hotmail.com, kar je še en znak, ki lahko kaže na prevaro,« je dodal.
Prehranska dopolnila niso zdravila, so živila, ki dopolnjujejo prehrano. Če je izdelek predstavljen kot zdravilo, potem mora imeti dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Na tej spletni strani v iskalnik vnesete ime izdelka in preverite, ali je pod tem imenom dejansko registrirano zdravilo. Na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinsko tehnične pripomočke (JAZMP) lahko tudi preverite, ali je izdelek omenjen med tistimi, ki jih je JAZMP obravnavala in ugotovila, da so predstavljeni z lastnostmi za zdravljenje, čeprav niso registrirani kot zdravila.
V Evropski skupnosti je mogoče kupiti zdravila tudi preko spleta. V izogib tveganju za nakup podstandardnih ali ponarejenih zdravil je prodaja zdravil preko spleta dovoljena le v spletnih lekarnah ali specializiranih prodajalnah za zdravila, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravil preko spleta. Vsaka spletna stran, ki prodaja zdravila zakonito, mora biti označena z EU logotipom, kar omogoča lažje razlikovanje med zakonitimi in nezakonitimi spletnimi lekarnami oziroma prodajalnami. Tukaj lahko preverite, ali deluje spletna stran zakonito, in če so navedeni kot ponudniki, ki so pridobili dovoljenje za izdajo zdravil preko medmrežja. Na tej spletni strani lahko preverite tudi domeno spletišča, kje in kdaj je bila registrirana. »Včasih lahko že na podlagi teh podatkov sklepamo, da nekaj ni v redu. Npr. spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena je registrirana kakšen mesec nazaj ali pa je bil pri registraciji domene uporabljen brezplačen elektronski naslov. Pogosto tudi opažamo, da se ponudniki sumljivih izdelkov hvalijo, da je bilo tako imenovano zdravilo razvito v Sloveniji ali v kateri od evropskih držav, medtem ko je domena registrirana izven EU. Ti ponudniki se namreč zavedajo, da je veliko lažje reševati morebitne spore in utrpeti pravne posledice nedovoljenega oglaševanja, če gre za podjetje v EU.«
Države imajo z namenom zagotavljanja varnosti svojih državljanov strogo določeno zakonodajo, ki ureja področje zdravil. Na medmrežju je nadzor težje doseči in lahko pogosteje prihaja do izkoriščanja stiske, v kateri se nahajajo bolniki zaradi svoje bolezni. »Lekarniški farmacevti smo kot zdravstveni delavci zavezani k spoštovanju poklicne etike. V okviru tega lahko pacientu priporočamo le zdravila ali druge izdelke, za katera presodimo, da pacientu lahko koristijo. Najbolj pomembno pa je to, da pacienta ne izkoriščamo za poslovne koristi,« je sklenil Madjar.
V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
