8.3 C
Ljubljana
nedelja, 5 maja, 2024

Štiri navade, s katerimi boste po znanstvenih ugotovitvah srečnejši v zasebnem in poklicnem življenju

Piše: Damian Ahlin

Drugo leto pandemije se bliža koncu in številne študije predlagajo načine za ponovni zagon uma, ki bodo koristili tako osebam kot tudi delovnim skupinam.

Mnogi ljudje znajo biti prijazni do drugih, vendar nehajo biti prijazni do sebe. Znanost zdaj pravi, da je prijaznost do sebe dobra za duševno zdravje.

Zadnjih 20 mesecev, ko je ves svet zajela pandemija COVID-19, ni bilo lahko za nikogar. Svet je skupaj trpel zaradi izgube delovnih mest, socialnih nemirov, omejitev zaradi karantene, ki je bila potrebna, da bi se izognili okužbi, in še bi lahko naštevali. Poleg tega je vsak od nas nosil svoje osebne tragedije.

Svet tako zaključuje drugo leto izjemnih izzivov in čas je, da razmislimo o pametnih odločitvah, s katerimi si bomo zagotovili srečo in dobro počutje, saj se bliža leto 2022. Kaj je treba spremeniti?

Po znanstvenih dognanjih lahko redno počnete stvari, ki niso koristne le za vaše zdravje in dobro počutje, temveč so še posebej koristne za zdravje skupin na delovnem mestu.

Tukaj je vodnik s štirimi ukrepi, ki jih lahko izvedete že zdaj:

1 – Biti prijazni tudi do sebe.

Veliko ljudi zna biti prijaznih do drugih, vendar ne znajo biti prijazni do sebe. Znanost zdaj trdi, da je prijaznost do sebe dobra za vaše duševno zdravje.

Angleški psihologi so izvedli študijo, v kateri so preučili skeniranje možganov več kot tisoč ljudi, ki so vadili ter uveljavili prijaznost k samemu sebi. Ugotovili so, da ko ste prijazni do sebe, se določeni predeli možganov prižgejo kot božično drevo, kot da bi prejemali prijaznost od drugih ali dajali prijaznost nekomu drugemu.

Praktični nasvet psihologov je, da bodite pozorni na svoj notranji glas. Gre za to, da lahko negativni notranji dialog, ki je kritičen, vpliva na vaše telesno in duševno počutje, kot da bi prihajal iz kritičnega in obsojajočega zunanjega vira.

Zato priporočajo: pogovarjajte se s seboj na prijazen način, kot bi to storil dober prijatelj, ki vas podpira v težkih trenutkih. Vsako jutro je dobro narediti majhno vajo samopremisleka. Vprašajte se: Če se danes odločim za prijaznost, kako bi ravnal sam s seboj? Naštejte stvari, ki bi jih lahko naredili, začnite delovni dan s tem in opazujte, kako druge privlači vaš optimistični pogled.

2 – Biti hvaležni

Znanost pravi, da lahko svoje možgane dobesedno naučite biti srečni in optimistični, če v dnevnik zapišete tri stvari za katere ste hvaležni, in jih ponavljate 21 dni zapored. Glede na raziskave možgani delujejo bistveno bolje, če ste bolj pozitivni, kot če ste negativni, nevtralni ali pod stresom. V študijah je bilo ugotovljeno, da:

Produktivnost se poveča za 31 odstotkov.

Prodaja se poveča za 37 odstotkov in

Verjetnost napredovanja se poveča za 40 odstotkov.

3 – Znati odpuščati

Ste bili kdaj prizadeti zaradi dejanj ali besed nekoga na delovnem mestu? Skoraj vsi, vključno z vami. Jeza, zagrenjenost, tesnoba ali celo maščevanje so pogosti vzroki, ki se pojavijo, ko vas nekdo zabode v hrbet. Če pa ta čustva vztrajajo in se nadaljujejo, imajo lahko za tistega, ki je zameril, uničujoče posledice.

Kaj torej storiti, kako se spoprijeti s težavami in si povrniti mir?

Sprejmite odpuščanje. O odpuščanju se redko govori ali je uradno vključeno v kulturo podjetja. V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 200 zaposlenih, je bilo odpuščanje povezano z večjo produktivnostjo, zmanjšanim odsotnosti na delu ter manj težav z duševnim in telesnim zdravjem, kot so žalost in glavoboli.

Ko se naučimo in osvojimo to prakso kot organizacijsko vrednoto, je odpuščanje lahko učinkovit način za povrnitev zaupanja in popravo stvari tako pri sodelavcih kot pri nadrejenih, da se vrnemo k polnemu zagonu.

Odpuščanje se razširi tudi navzven in vpliva na druge, ki niso vpleteni v spor. Če sodelavci opazujejo, kako drugi odpuščajo, to po raziskavah pogosto spodbuja pozitivna čustva, ki lahko izboljša sprejemanje odločitev, kognitivno delovanje in kakovost odnosov.

4 – Potrpežljivost

Hitrost ubija pravi pregovor. V času krize se lahko zdi, da je vsaka situacija nujna, odločitev za pospešitev pa lahko povzroči še večji kaos in zmedo. Kadar se ljudje znajdejo v vrtincu nujnega in impulzivnega odločanja, ne da bi upočasnili dogajanje, se stvari pogosto poslabšajo in ne izboljšajo.

Z večjo mero potrpežljivosti, obvladovanjem čustev in pridobivanjem različnih informacij od različnih ljudi v organizaciji boste na dolgi rok dosegli boljše rezultate.

V študiji iz leta 2012 so raziskovalci ugotovili, da so ljudje, ki so potrpežljivi, bolj napredovali pri doseganju svojih ciljev in bili bolj zadovoljni, ko so jih dosegli v primerjavi z manj potrpežljivimi ljudmi.

Tudi druge raziskave so pokazale, da so bolni ljudje manj depresivni in negativno čustvujejo ter se bolje spopadajo s stresnimi situacijami. Poleg tega občutijo več hvaležnosti, večjo povezanost z drugimi in večji občutek obilja.

Zdaj pa je na vrsti vprašanje za milijon dolarjev: Katero od teh vaj boste leta 2022 začeli izvajati pogosteje? Odgovor in morebitne nagrade prepuščamo vam.

Vir: www.infobae.com.ar

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine