Piše: Blagovest.si
12. novembra leta 1683 prišlo do velike zmage evropskih vladarjev nad Turki, ki so oblegali Dunaj. V spomin na ta praznik je Cerkev uvedla tudi god oz. praznik Marijinega imena. Znano je, da je veliko vlogo pri tem odigral prav današnji godovnik, blaženi Marko iz Aviana.
Mesec avgust je tudi mesec godovnih dni najbolj znanih svetnikov, kot so sv. Alfonz Ligvorij, sv. Janez Vianney, sv. Lovrenc, sv. Dominik, sv. Maksimilijan Kolbe … Med njimi pa je nekoliko pozabljen blaženi Marko iz Aviana, kapucin, pridigar, diplomat in človek, ki je ob turškem napadu na Dunaj odigral nenadomestljivo vlogo. To je njegova zgodba.
Če smo čisto natančni: Marko iz Aviana pravzaprav niti še ni prištet med »prave« svetnike, saj je bil doslej razglašen »le« za blaženega, in sicer leta 2003, ko ga je za blaženega razglasil papež sv. Janez Pavel II. Nedvomno pa bi si ta znameniti kapucin, ki je živel v 17. stoletju in je v marsičem tudi posnemal še enega znanega kapucina, ki je živel malo pred njim, namreč sv. Lovrenca Brindiškega, precej pa sta mu bila blizu (pa ne samo zaradi pripadnosti isti redovni družini) tudi kasnejša kapucinska svetnika sv. Leopold Mandić in sv. Pij iz Pietrelcine, znan kot »pater Pij«, zaslužil, da postane svetnik.
Preprečena pot na Kreto
Blaženi Marko iz Aviana se je rodil leta 1631 v Avianu v Furlaniji, blizu mesta Pordenone v tedanji Beneški republiki. Ob rojstvu je dobil ime Karel Dominik. Bil je eden od enajstih otrok razmeroma premožnih staršev z zanimivim priimkom Cristofori (kar po slovensko pomeni »nosilci Kristusa«), ki so ga dali šolati v jezuitski kolegij v Gorici, s čimer je imel že mlad tudi stike s Slovenci. Kot član Marijine kongregacije v goriškem jezuitskem kolegiju se je ob igrah o mučencih in junakih, ki so jih prirejali kongregacionisti, tudi sam navdušil za mučeništvo, povrh vsega pa je slišal tudi za novice o turških napadih na Benečane pri otoku Kreta. Pri šestnajstih letih se je odločil, da odide na Kreto in postane mučenec. Božja pota pa so bila drugačna. Prišel je namreč le do Kopra, kjer je upal, da se bo lahko vkrcal na katero od beneških ladij, a zaman. Bil je utrujen in lačen, zato je v Kopru potrkal na vrata kapucinskega samostana. Bratje kapucini so ga prijazno sprejeli in oskrbeli, vendar so mu tudi očetovsko svetovali, naj se vrne domov. Ta izkušnja ga je zaznamovala, tako da se je kako leto kasneje vrnil h kapucinom in prosil za vstop v noviciat. Pri kapucinih je dobil novo redovno ime Marko, kakor se je imenoval že njegov oče – nasploh pa je bil njegov zavetnik sv. Marko (evangelist) glavni zavetnik Benetk. Ker je bila navada, da so kapucine klicali po redovnem imenu in po kraju, od koder so izhajali, so ga klicali brat Marko iz Aviana.
Več lahko preberete TUKAJ.
