Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se z Rokom Žlindro, vodjo narodnozabavnega ansambla, imenovanega po njem. Ansambel Roka Žlindre se je v začetku kariere zgledoval po Ansamblu Franca Miheliča, danes pa želi predvsem ustvarjati pravo narodnozabavno glasbo.
Vašega ansambla se največ ljudi spominja po udeležbi na Evrosogu. Kako se spominjate tistih časov, kako danes gledate na to tekmovanje? Ali menite, da še ima smisel in pravi namen?
Ja, res je. Takrat, mislim, ni bilo Slovenca, ki ne bi slišal za nas. Vsako leto se bolj zavedamo ter smo veseli in ponosni, da smo lahko zastopali Slovenijo.
V zadnjih letih se je to tekmovanje precej spremenilo in glasbo postavilo nekam v ozadje.
Kako bi nasploh opisali slovensko glasbeno sceno? Je veliko glasbenega potenciala pri nas?
Mislim, da je kar nekaj glasbenikov in avtorjev odličnih, zato se mi zdi kar malo škoda, da v zadnjem obdobju poslušamo ogromno priredb tujih skladb.
Kakšen je bil vaš glasbeni razvoj skozi leta? Ali še vedno ustvarjate tako intenzivno kot nekoč? Kdo so vaši vzorniki?
Mi smo vedno ustvarjali preprosto tako glasbo, ki nam je bila všeč (smeh, op. p.). In kar nekaj skladb je, ki jih je publika zelo lepo sprejela. Vsem članom ansambla je zelo všeč Ansambel Franca Miheliča, po katerem smo se na začetku kariere zgledovali.
Kako to, da sta z Barbaro izbrala Havaje za poroko? Kako po nekaj letih prepleteta glasbeno in zasebno življenje?
To je bil splet naključij. Imamo namreč oboževalca iz Amerike, ki naju je povabil na Havaje. Zato sva se odločila, da bova zakonsko zvezo sklenila prav tam.
Včasih je tudi naporno, vendar imava rada glasbo in nastopanje, tako da sva do zdaj vedno vse uredila, kakor je treba. Imava pa tudi veliko srečo, da nama pomagajo najini starši, ki pazijo na sina, ko sva midva na nastopih.
Na festivalih ste že bili zelo uspešni, se jih še udeležujete in kakšne načrte imate za prihodnost?
Ja, kar nekaj festivalskih nagrad smo že dobili. Ta čas nimamo želje tekmovati. Za naprej bi pa radi ustvarjali pravo narodnozabavno glasbo, ki jo v zadnjem času kar malo primanjkuje.
