Govoriti o prehrani v današnjem času je v resnici sodoben trend. Prehranjevanje je prepoznano ne le kot vsakodnevno opravilo temveč kot poslanstvo, tradicija, dediščina. Prav slednje je vodilo pri bolj strokovni, poglobljeni, znanstveni obdelavi teme, ki zajame zgodovinska obdobja od antike do konca 19. stoletja z vsemi njihovimi značilnostmi in posebnostmi.
“Z razstavo Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja (L’alimentazione a Capodistria e nel suo contado dall’antichità alla fine dell’ottocento), ki je nastala v sodelovanju Pokrajinskega arhiva Koper in Pokrajinskega muzeja Koper ter je bila na ogled do konca leta 2021 v Pokrajinskem arhivu Koper, smo se pridružili projektu Slovenija – Evropska regija gastronomije 2021 in se povezali s temo lanskih dnevov evropske kulturne dediščine s temo Dober tek in Tednom vseživljenjskega učenja,” so po zaključku razstave povedali v koprskem pokrajinskem arhivu. Tema razstave se navezuje tudi na stalno etnološko razstavo Srečanje lakote in izobilja v Pokrajinskem muzeju Koper, ki predstavlja kulturo prehranjevanja na prelomu 19. v 20. stoletje.
Prehrambene navade v Istri
Cilj projekta dveh ustanov, katerih osnovno poslanstvo je varovanje pisne, premične in žive kulturne dediščine območja, ki ga pokrivata, je ugotoviti, kako je v različnih zgodovinskih obdobjih naravni prostor vplival na oblikovanje prehrambnih navad prebivalstva, in raziskati tiste značilnosti prehranjevanja, ki danes tvorijo del kulture identitete tega teritorija in element njegove prepoznavnosti. Razstava Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja predstavlja prehransko dediščino skozi različna obdobja in različne družbene skupine na območju Istre: rimsko kuhinjo, prehrano v mestu, prehrano na podeželju, prehrano solinarjev, mediteransko trojko …
Avtorji so se posvetili široki paleti prehrambnih navad tega področja. Zdenka Bonin (Pokrajinski arhiv Koper) je obdelala navade in načine prehranjevanja redovnic klarisinj ter bolnišnično prehrano otrok v dobrodelnih ustanovah. Deborah Rogoznica (Pokrajinski arhiv Koper) je raziskovala značilnosti meščanske kuhinje v Kopru ter mešanje vplivov iz Benetk in domače kuhinje. Marko Bonin (Pokrajinski muzej Koper) nam približa način prehranjevanja solinarjev in nabor živil kot značilnost obravnavanega območja. Tina Novak Pucer (Pokrajinski muzej Koper) odkriva jedi istrske kmečke kuhinje in razkriva, katere današnje jedi ne sodijo v tradicijo, četudi jih oglašujejo kot take. Flavio Bonin (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran) osvetli najznačilnejše pridelovalne panoge slovenske Istre. Verena Vidrih Perko (Gorenjski muzej) nas popelje v daljno antiko in opiše prehrambne navade takratnih prebivalcev.
Kmalu tudi predstavitev knjige
“S tem pregledom smo želeli predstaviti in ozaveščati javnost o prehranski dediščini in spodbujanju priprave starih jedi v sodobni kuhinji ali prehranskih inovacij, ki temeljijo na lokalni kuhinji. Razstava je bila tudi napoved izida knjige z enakim naslovom ter značilnimi sestavinami za kuhanje in recepti,” je še pojasnila mag. Nada Čibej, direktorica Pokrajinskega arhiva Koper.
Od 25. januarja do 15. februarja 2022 bo razstava na ogled v Mali loži v Kopru, ko bo tudi uradna predstavitev knjige.
