V sredo, 16. maja, je bila v prostorih ljubljanskega hotela City predstavitev knjige »Pisma podpore in upora«. Gre za zbirko satiričnih kolumen Vinka Vasleta, ki jih je v prvi polovici leta napisal za Demokracijo, v knjigi pa so dodane tudi karikature, ki jih je prispeval Jiři Košica.
Predstavitev knjige je povezoval glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak, ki je tudi opisal, kako je prišlo do sodelovanja z Vinkom Vasletom. Kmalu po tistem, ko je postal urednik Demokracije, ga je poklical Vinko Vasle. »Nekaj sem ti poslal po elektronski pošti. Poglej, če se ti zdi dobro in objavi,« mu je dejal, potem ko ga je Biščak okoli novega leta začel nagovarjati, da bi začel pisati za revijo Demokracija. »Ni mi rekel ne, pač pa, da bo premislil. A žabe ni težko poriniti v vodo, zgodilo se je prej, kot sem pričakoval,« je v spremni besedi zapisal Biščak.
Vasle se je sicer pred dvema letoma umaknil iz medijskega prostora. Ostal je sicer aktiven na družbenih omrežjih, a so vsi pogrešali njegove glose. A v začetku leta zgodilo še nekaj, kar ga je dovolj ujezilo in podžgalo, da se je tiste mrzle januarske sobote odločil, da prekine medijski molk, je njegovo prekinitev molka opisal Biščak. Vasleta je namreč zdramil pogrom na SDS in Janeza Janšo zaradi domnevnega spornega kredita stranki. Tudi zato je svoje glose, ki jih prebirate v Demokraciji, nadnaslovil s Pisma podpore in upora. Na družbenih omrežjih se je namreč kot podpora SDS in upor zoper medijski mainstream začela akcija zbiranja donacij največji opozicijski stranki, Vasle se je aktivno vključil vanjo.
»Njegov povratek na medijsko sceno me je mnogočem spomnil na Oriano Fallaci, ki se je v 90. letih prejšnjega stoletja umaknila v samoto, nato pa jo je urednik dnevnika Corriere della Sera pregovoril, da po zločinskem islamskem terorističnem napadu 11. septembra 2001 v New Yorku napiše komentar, ki se je nato razširil v legendarno knjigo Bes in pogum,« v spremni besedi piše Biščak. Kot pravi, je tudi Vasle je potreboval dovolj močno spodbudo, predvsem potencirano krivično gonjo zoper opozicijskega liderja, ki bi z zmago na letošnjih volitvah resno ogrozil delovanje globoke države in njenih arhitektov, ki so zbrani okoli Foruma 21. Promocijski video »Vinko Vasle is back« (»Vinko Vasle je nazaj«) je na družbenih omrežjih imel neverjeten odziv, kasneje sta se Vasletu pridružila še dva izredna pisca: Bernard Brščič in Zlata Krašovec.
V Demokracijo se je s kiparjem in risarjem Jiřijom Kočico vrnila tudi politična karikatura. Kot pravi Biščak, ga pred tem ni osebno poznal, sta pa stik navezala preko twitterja. »Kočica se je izkazal kot angažirani umetnik, ki presega zgolj umetniško ustvarjanje in ga skrbi za usodo stare celine, ki se sooča z veliko krizo identitete. Tudi zato ni skrival navdušenja nad internetnim alt-right gibanjem, ki temelji predvsem na svobodi govora brez filtra med možgani in usti. Ko je nato prišel do mene, sva bili v nekaj minutah dogovorjena, da postane karikaturist revije Demokracija. V svojih risbah je Kočica prepričljiv in izviren, ima občutek za odzivnost na dogajanje okoli sebe, predvsem razume vlogo politične karikature, ki je neprizanesljiva do političnih akterjev in kjer ni toliko pomembna fizična lastnost portretirancev, kot njihovo psihološke značilnosti.
»Dogodke okoli sebe je znal je (in še zna) povedati na preprost, razumljiv in humoren način. Vasle nikoli ni imel želje po intelektualnih dosežkih, da bi ga hvalila bodisi intelektualna, bodisi politična elita. Vedno mu je bolj ugajalo, da je pisal za običajne, na rob družbe odrinjene ljudi. Enako je s Kočico; da politične dogodke s karikaturami razloži preprostim ljudem. Ne Kočica, ne Vasle nista nikoli imela ne želje, ne potrebe, da postaneta del elite, del mainstreama. Ravno zato je njuna knjiga glos in karikatur toliko bolj vredna – da se ju bodo ljudje še dolgo spominjali in podoživljali čas, v katerem so živeli,« je še zapisal urednik Demokracije.
