Piše: C. R.
V pratikah boste našli v koledarju tudi oznako “začetek pasjih dni” in sicer za 23. julij. To obdobje traja en mesec in se zaključi 23. avgusta. Gre nekako za “sredino” koledarskega poletja med poletnim solsticijem in jesenskim enakonočjem.
Čeprav radi rečemo, da je takrat “pasja vročina” – dejansko se je sedaj trajajoči vročinski val začel pet dni kasneje, torej 28. julija – pa dejansko to nima kaj dosti zveze s psi. Zadeva je pravzaprav povezana z astrologijo, natančneje z zvezdo Sirij. Stari Grki in Rimljani so opazili, da v tem poletnem obdobju pred sončnim vzhodom na jutranjem nebu vzide zvezda Sirij. Ker je Sirij del ozvezdja Veliki pes (Canis Major), so zvezdo imenovali tudi “Pasja zvezda”. Starodavna ljudstva so ob tem zmotno verjela, da vročina ne prihaja le od Sonca, temveč da k njej prispeva tudi močna, bleščeča svetloba Sirija. Menili so, da ta zvezda s svojo energijo dodatno greje Zemljo.
V preteklosti so ti dnevi veljali za nevarne, saj so ljudje verjeli, da prinašajo sušo, uničenje pridelkov, bolezni (npr. steklino) ter splošno lenobnost in utrujenost med ljudmi. Iz tega obdobja tako izvira tudi priljubljena fraza “pasja vročina”. A ta je pravzaprav resnična takrat, kadar pridejo vročinski valovi, to pa je prav v teh dneh.
God sv. Lovrenca (10. avgust) označuje vrhunec vročine sredi pasjih dni, god sv. Jerneja (24. avgusta) pa njihov uradni konec, ko se vreme začne opazno prelamljati v jesen. Jutra so že hladnejša in marsikje tudi meglena. V času godu sv. Lovrenca lahko na nebu opazujemo perzide oz. “solze sv. Lovrenca”. To je meteorski roj, ki je v tem času zelo viden. Letos bomo v tem času imeli tudi sončni mrk (12. avgusta).
