Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,32-48)
Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil, da vam dá kraljestvo. Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, kamor se tat ne približa in kjer molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce. Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posádil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim!
Védite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pústil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?«
Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: ›Moj gospodar zamuja s svojim prihodom‹ in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel ob dnevu, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«
Naslov te duhovne misli nas bo morda prestrašil. A če preberemo celoten odlomek, vidimo, da Jezus pravzaprav obljublja velik blagor tistim, ki bodo ostali čuječi ob njegovem ponovnem prihodu.
Toda dejansko nas Jezus najprej spomni na minljivost tega življenja. To, kar je materialno, je minljivo. Tudi naše imetje. Ničesar ne moremo vzeti s seboj na “oni svet”. Tako kot smo sami ranljivi, je tudi vse, kar imamo, podvrženo uničenju. Že prejšnji teden smo slišali priliko o bogatašu, ki se ni menil za Boga in je kopičil bogastvo. Njegov zaklad je bil tosveten. Če namreč v osrednje postavimo vrednoto materialnega bogatenja, se lahko zgodi, da bomo postali slepi za to, kar je “zgoraj”. Bogastvo samo po sebi ni slabo, težava je v našem odnosu do materialnih stvari. V nevarnosti smo, da zaradi blagostanja postanemo samozadostni in si domišljamo, da ne potrebujemo Boga in da se lahko sami odrešimo. In to je tista zabloda, zaradi katere lahko pademo v skušnjavo, da bi ob smrtni uri zdrsnili celo v zakrknjenost.
Več TUKAJ.
