Piše: Bogdan Sajovic
Umetna inteligenca vse bolj posega na vsa področja človekovega življenja. Sproščamo tehnologijo, ki je nenadzorovana in nerazumljiva. Tudi v dobi umetne inteligence moramo ohraniti tisto, kar nas dela resnično človeške.
Uniapac Slovenija – Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) je v sredo, 8. oktobra, na Fakulteti za pravo in ekonomijo pri Katoliškem inštitutu v Ljubljani pripravilo mednarodno strokovno-podjetniško konferenco z naslovom Pomen človeka v času umetne inteligence.
ZKPS je del mednarodne organizacije Uniapac, ki povezuje 40 združenj krščanskih poslovnežev z vsega sveta s skupno kar 45.000 člani. Predsednik slovenskega združenja in direktor Družine Tone Rode je v pozdravnem nagovoru dejal, da je Uniapac organizacija, ki je zrasla od spodaj navzgor, ne od zgoraj navzdol, in povezuje ljudi, ki delijo vizijo tržne ekonomije, ki služi človeški osebi in skupnemu dobremu.
Rode je v svojem nagovoru tudi dejal, da krščanski družbeni nauk poznamo v glavnem po razsežnosti »deljenja«, kamor spadajo načela dostojanstva človeške osebe, skupnega dobrega, solidarnosti … Toda obstaja tudi manj znana razsežnost: »ustvarjanje«, ki predstavlja osnovno poklicanost podjetnikov ter vključuje vse od zasledovanja inovacij, razvoja in rasti in svobodnega trga do odgovornosti posameznika in angažmaja v skupnosti.
Umetna inteligenca skokovito napreduje
Tema konference je bila torej umetna inteligenca (UI). Gre za področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in strojev, da lahko opravljajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. To vključuje sposobnosti, kot so učenje, sklepanje, reševanje problemov, zaznavanje (npr. prepoznavanje slik ali govora) in odločanje. UI temelji na algoritmih in modelih, ki omogočajo računalnikom, da analizirajo podatke, se učijo iz njih in sprejemajo odločitve ali napovedi.
Primeri UI vključujejo:
– strojno učenje (ML), kar so algoritmi, ki se učijo iz podatkov, npr. priporočilni sistemi;
– globoko učenje, ki je podmnožica strojnega učenja in uporablja nevronske mreže, npr. za prepoznavanje slik;
– obdelava naravnega jezika (NLP), ki omogoča razumevanje in generiranje človeškega jezika;
– računalniški vid, ki omogoča prepoznavanje in analizo vizualnih podatkov, npr. pri samo vozečih vozilih.
Umetna inteligenca se deli na tri ravni. Prva je ožja umetna inteligenca (ANI), ki je specializirana za določene naloge in se že veliko uporablja. Druga je splošna umetna inteligenca (AGI), ki je hipotetična UI in bi lahko opravljala katero koli intelektualno nalogo kot človek, a te ravni še nismo dosegli. Tretja pa je superinteligenca, to je teoretična UI, ki presega človeške sposobnosti in tudi za zdaj še ni dosežena.
Prva raven umetne inteligence, ki je že dosežena, se vsakodnevno in vse več uporablja v industriji, medicini, transportu, izobraževanju, marketingu, načrtovanju, zabavi, medijih, kmetijstvu.
Umetna inteligenca so sicer med seboj povezani serverji, ki s tem tvorijo podatkovni center. Ti podatkovni centri zelo hitro napredujejo pri pridobivanju znanja, saj delajo 24 ur na dan vse dni v letu, saj ne potrebujejo dopusta, počitka, hrane, vode.
Danes po vsem svetu obstaja okoli 1.200 podatkovnih centrov, v naslednjem desetletju pa se bo ta številka vsaj podvojila, če ne celo potrojila.
Primat na področju UI bo odločil, kdo bo svetovni hegemon
Umetna inteligenca postaja področje, na katerem se bo odločilo, kdo bo prihodnji svetovni hegemon. Ta čas so v vodstvu ZDA, kjer je nekaj več kot polovica podatkovnih centrov, okoli četrtina pa jih je na Kitajskem. Preostali svet, vključno z Evropo, torej precej zamuja. Američani in Kitajci se zavedajo, da kdor dobil to razvojno tekmo, bo lahko določal pravila v prihodnosti, zato tega načrtujejo velike tehnološke firme v ZDA z naložbami v višini 3.000 milijard dolarjev. Za primerjavo: globalno je bilo za obrambo pred posledicami epidemije covida porabljenih okoli 100 milijard dolarjev. Koliko namerava vložiti Kitajska, sicer ni znano, vidimo pa, da pospešeno gradijo elektrarne, kar nakazuje, da se resno spuščajo v tekmo. Velikanski podatkovni centri namreč goltajo enormne količine energije.
Treba pa je izpostaviti še en vidik. V resnici si dejansko ne znamo predstavljati, v kaj se pravzaprav podajamo. Še vedno namreč ne vemo, kako točno ti centri delujejo in kje je njihova omejitev, če sploh je. Pričakovati moramo tako želene kot neželene spremembe, ki se obetajo na globalni ravni, tako ekonomske, družbene kot varnostne. In moralne.
Zaradi tega so posvetovanja in izobraževanja na temo UI zelo pomembna. Človeštvo se namreč mora zavedati, da sproščamo tehnologijo, ki je najmočnejša, je nenadzorovana in nerazumljiva, in to počnemo hitreje kot kadarkoli prej, zato je vprašanje, ali jo lahko obvladamo. Vsakršna razprava na temo je torej ne samo dobrodošla, ampak tudi nujna.
UI ne razume smisla in moralnosti
Na konferenci v prostorih Katoliškega inštituta so prezentacije potekale v treh sklopih. V prvem je bila nosilna tema gospodarski obeti za Slovenijo in Evropo. Dr. Rok Spruk z Ekonomske fakulteti Univerze v Ljubljani je predstavil razmere v slovenskem gospodarskem okolju, dr. Stephan Werhahn, član upravnega odbora Deutsches Institut für Aufsichtsräte, pa stanje na ravni Evropske unije. Dr. Guillermo Ayerbe, tajnik in član upravnega odbora Slovensko-argentinske gospodarske zbornice (SLOAR), je govoril o poslovnih priložnostih v sodelovanju in prihodnjem trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Južno Ameriko.
V drugem sklopu, katerega nosilna tema je bil človeški dejavnik v dobi UI, se je dr. Jože Rožanec z Inštituta Jožefa Stefana osredotočil na priložnosti in transformacije, ki jih prinaša UI. Dr. Žiga Turk, raziskovalec in profesor na področju gradbene informatike, pa je opozoril, da inteligentna rešitev ni nujno tudi pametna in da obstaja razlika med inteligenco in modrostjo. Tako tudi UI ne razume smisla in moralnosti, zato mora človek modro in odgovorno upravljati z UI. Dr. Miha Mlakar, soustanovitelj podjetja Pareto AI, je predstavil različne načine, kako UI povečuje produktivnost v podjetjih. Dr. Juan Antonio Perteguer Muñoz iz vatikanske fundacije za etično UI RenAIssance in predsednik ASE-Uniapac Španija ter predsednik Uniapac Evropa João Pedro Tavares pa sta opozorila, da moramo tudi v dobi UI ohraniti tisto, kar nas dela resnično človeške, to pa je sočutje, ustvarjalnost in značaj.
V zadnjem sklopu pa je bil govor o vplivu umetne inteligence v poslovni praksi od prava (Gregor Zagozda, direktor informatike pri Lexpera, d. o. o.), prodaje avtomobilov (Andrej Jereb, Gašper Picelj, lastnika in soustanovitelja autopoint.si), upravljanja avtocest (Emilija Erent, vodja Cestninskega centra na Darsu, d. d.) do kmetijstva (Jure Novak, soustanovitelj in direktor podjetja Inokron).
